Begunci iz ljudstva Rohinga v begunskem taborišču Kutupalong v Bangladešu v vrsti čakajo na odeje. Foto: Reuters
Begunci iz ljudstva Rohinga v begunskem taborišču Kutupalong v Bangladešu v vrsti čakajo na odeje. Foto: Reuters
Mojnarghona
Otroci med igro blizu taborišča Mojnarghona blizu mesta Cox's Bazar v Bangladešu. Foto: Reuters

Mjanmar in Bangladeš sta v četrtek podpisala sporazum o vrnitvi 622.000 beguncev v mjanmarsko zvezno državo Rakajn, pri čemer bo nad varnostjo bdel Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Vračanje Rohingov naj bi se začelo čez dva meseca.

Bangladeški zunanji minister Mahmud Ali je v Daki sporočil, da bodo vrnjeni begunci sprva za določen čas nastanjeni v začasnih zatočiščih. Pojasnil je, da mnogi ne bodo imeli druge izbire, ker je večina vasi požganih.

S podpisom sporazuma se je Mjanmar zavezal, da bo znova vzpostavil normalne razmere v zvezni državi Rakajn, mora pa tudi spodbujati begunce, naj se prostovoljno in varno vrnejo na svoje domove ali varen kraj v bližini po lastni izbiri. Mjanmar naj bi v skladu z dogovorom storil vse, kar je v njegovi moči, da vrnjeni begunci v začasnih taboriščih ne bodo nastanjeni daljše obdobje, v skladu z obstoječimi zakoni in pravili pa jim mora omogočiti svobodno gibanje po državi.

ZN in ZDA: gre za etnično čiščenje
ZN opozarja, da so morali pripadniki muslimanske manjšine iz budistične dežele zbežati pred brutalnim vojaškim nasiljem, ko je avgusta mjanmarska vojska v zvezni državi Rakajn izvedla povračilne ukrepe zaradi uporniških napadov na tamkajšnje varnostne sile. Tako ZN kot tudi ZDA so mjanmarsko vojsko obtožili etničnega čiščenja.

ZN zaskrbljen nad varnostjo v Rakajnu
Več kot 600.000 Rohingov zdaj živijo v zelo slabih razmerah v enem največjih begunskih taborišč na svetu. ZN so v petek izrazili zaskrbljenost nad podpisanim sporazumom, saj naj mjanmarska država Rakajn ne bi bila dovolj varna za vrnitev pribežnikov.