Hrvaški vojni veterani proti dvojezičnim napisom. Foto: Reuters
Hrvaški vojni veterani proti dvojezičnim napisom. Foto: Reuters
Med kraji, kjer so trenja največja, je Vukovar. Foto: Reuters
Vojne travme se še niso pomirile. Foto: Reuters

"Neonacizem - nevarna grožnja ljudskim pravicam, demokraciji in vladavini prava" je naslov obsežnega dokumenta, izdanega ob 70. obletnici zmage nad fašizmom, v katerem Moskva ostro kritizira krepitev desnih in nacionalističnih političnih gibanj v Evropi ter okrca evropske oblasti, ki da se na tovrstna gibanja ne odzivajo dovolj odločno.

Še posebej veliko pozornosti je v študiji posvečeno državam vzhodne Evrope, v katerih je čutiti odpor do Rusije in ruskega vpliva na celini - Ukrajini, Poljski in baltskim državam -, so pa analizirali tudi druge države, med drugim tudi Hrvaško. "Na Hrvaškem so agresivni nacionalizem ter etnična in verska nestrpnost uperjeni pretežno proti največji etnični manjšini, Srbom, katerih število je od leta 1991 upadlo za dve tretjini," piše v dokumentu, ki ga povzema Slobodna Dalmacija.

Po podatkih organizacij za človekove pravice, na katere se študija sklicuje, se je v zadnjih 19 letih okoli 30.000 Srbov na Hrvaškem, pravoslavnih kristjanov, spreobrnilo v katoliško vero. "Strokovnjaki pravijo, da je glavni razlog za to želja staršev, da bi preprečili, da bi v šolah njihove otroke ustrahovali glede na njihov etnični ali verski izvor," piše.

Birokratske ovire
Ruski analitiki poudarjajo tudi, da se Srbi na Hrvaškem spopadajo s hudimi birokratskimi in drugimi ovirami, kot so iskanje službe in uveljavljanje nepremičninskih pravic. Med posameznimi dejanji nestrpnosti so izpostavljeni še ksenofobni vandalizem po pravoslavnih pokopališčih, odstranitev napisov v cirilici, uničenje spominske plošče žrtvam v ustaškem taborišču smrti Jadovno na Pagu in oskrunitev judovskega pokopališča iz 16. stoletja v Splitu. Še posebej močan nacionalizem vlada v Slavoniji, na severu Dalmacije in v zahodnem Sremu, navaja dokument.

Ob tem se Moskva sklicuje tudi na besede nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki je opozarjal na skrb vzbujajočo krepitev neofašizma in neonacizma na Hrvaškem, ki ga po njegovem mnenju ne bi smeli ignorirati.

Na rusko poročilo se je že odzval predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za človekove pravice in manjšine Furio Radin, ki je dejal, da še nikdar ni slišal za 30.000 Srbov, spreobrnjenih v katoliško vero, in sklenil, da gre za neutemeljene številke. Čeprav je tudi Radin med podpisniki nedavne Deklaracije proti nestrpnosti in etnocentrizmu na Hrvaškem, ki opozarja na porast nestrpnosti in diskriminacije proti vsem, ki so v hrvaški družbi drugačni od večine, je prepričan, da na Hrvaškem ne moremo govoriti o porastu neonacizma. "Na Hrvaškem gre bolj za sporadično spogledovanje z ustaškim gibanjem in stadionski nacionalizem, na splošno pa ocena ruskega ministrstva ne drži," je zatrdil.

Izpostavljen Thompson
Nekatere primere, ki jih navaja rusko poročilo, sicer najdemo tudi v obsežni lanski študiji "Nasilje in nestrpnost do Srbov", pod katero se je podpisala članica Srbskega narodnega sveta (SNV) in novinarka Tamara Opačić. V študiji so ob dokumentiranju etnično motiviranega nasilja in sovražnega govora priložene fotografije in opisi nacističnih grafitov, fašističnih in ustaških simbolov ter sporočila, ki pozivajo k fizičnemu nasilju nad Srbi. Najdemo jih skoraj v vsakem hrvaškem mestu, prevladujejo pa v Zagrebu.

Rusi v svojem poročilu ugotavljajao še, da ker na Hrvaškem ni zakona proti zgodovinskemu revizionizmu in ker vojne zločine zanikajo, to omogoča hrvaškim estradnikom, da propagirajo ustaštvo. Pri tem izpostavljajo zloglasnega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki v svojih pesmih poveličuje ustaško ideologijo in ustaške pokole.