Američani napada ne podpirajo. Foto: EPA
Američani napada ne podpirajo. Foto: EPA
Barack Obama
Opcija o razorožitvi Sirije je šla Obami na roko, saj je zaradi neprepričljivih dokazov naglo izgubljal podporo za vojaško posredovanje. Foto: EPA
Sirski begunec
Združeni narodi ugotavljajo, da je državljanska vojna v Siriji z domov pregnala več kot dva milijona ljudi, kar je tretjina prebivalcev, s čimer je sprožila humanitarno katastrofo stoletja, ki je svet ni videl od genocida v Ruandi. Foto: EPA
Za mir v Siriji. Foto: EPA
Ban Ki Mun
Sicer pa je ruski predlog predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso označil za "potencialno pozitiven razvoj". Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun pa je kritiziral "kolektivni neuspeh" mednarodne skupnosti pri reševanju sirskega vprašanja. Foto: EPA
Pred Belo hišo so se zbrali številni protestniki. Foto: EPA
Obama dal še eno priložnost diplomaciji
Obama kongres zaprosil za odložitev glasovanja o napadu na Sirijo

Srečanje med zunanjima ministroma - ruskim Sergejem Lavrovom in ameriškim Johnom Kerryjem - naj bi bilo v četrtek popoldne v Ženevi. Vsebina pogovorov za zdaj še ni znana.

Medtem pa je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) sporočil, da tako uporniki kot pripadniki sirskih oblasti ovirajo vstop medicinskega osebja v državo, ki bi lahko pomagalo ranjencem. "Potrebujemo politično in diplomatsko podporo za neodvisno mednarodno pomoč," je sporočil predsednik ICRC-ja Peter Maurer.

Obama kongres zaprosil o preložitvi glasovanja
Rusija je v ponedeljek poskrbela za pravi preobrat dogodkov v mednarodni skupnosti, ko je predstavila pobudo, da bi Sirija predala mednarodni skupnosti svoje kemično orožje, ki bi ga nato nadzorovano uničili. Sirski predsedniki Bašar Al Asad je ponudbo že sprejel, ameriški predsednik Barack Obama pa je nato zaprosil kongres, naj odloži glasovanje o resoluciji za odobritev vojaškega posredovanja proti Siriji, saj obstaja možnost odstranitve kemičnega orožja iz Sirije brez uporabe sile.

"Vem, da ste utrujeni od vojn," je Američanom iz Vzhodne sobe Bele hiše sporočil Obama. Dejal je, da nihče ne oporeka dejstvu, da je bilo kemično orožje uporabljeno, in ZDA vedo, da je kriv režim predsednika Bašarja Al Asada.

"Tudi omejen napad bo Al Asadu poslal sporočilo, ki mu ga ne more poslati nobena druga država na svetu." Na bojazni, da se bo Asadov režim maščeval, je Obama odmahnil z roko in zagotovil, da Asad nima zmogljivosti za ogrožanje ameriške vojske, prav tako pa mu ni v interesu poglabljanje spopada z ZDA.

"Če se ne zoperstavimo kemičnemu orožju, bo to opogumilo Asadovega zaveznika Iran, ki se mora odločiti, ali bo z izdelavo jedrskega orožja zanemaril mednarodno pravo ali pa bo stopal po bolj miroljubni poti," je še dejal in zagotovil, da bo ameriški ukrep omejen in ne bo podoben niti Iraku in Afganistanu niti Libiji in Kosovu. "Vojakov ne bom poslal v Sirijo. Šlo bo za napad, usmerjen k jasnemu cilju, ki je odvračanje od uporabe kemičnega orožja in zmanjšanje Asadovih zmogljivosti."

Dogajanje v Siriji budno spremljajo tudi v Izraelu
"Če je Sirija iskrena in bo dejansko umaknila ter uničila kemično orožje na svojem ozemlju, ZDA ne bodo napadle. A če se bo pojavil dvom o sirski integriteti, ne dvomim, da bodo ZDA vojaško ukrepale," je posvaril izraelski predsednik Šimon Peres.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem poudaril, da mora Sirija predati vse kemično orožje, mednarodna skupnost pa zagotoviti, da bodo sirske oblasti za njegovo uporabo tudi odgovarjale. Po njegovih besedah je sirski režim z ubojem nedolžnih civilistov izvedel "zločin proti človečnosti" in da je sirski zaveznik Iran ves ta čas le opazoval, kakšna bo reakcija mednarodne skupnosti.

"Sirski režim mora predati vse orožje, mednarodna skupnost pa mora poskrbeti, da tisti, ki uporabi kemično orožje, za to tudi plača ustrezno kazen. Sporočilo iz Sirije bo še glasnejše v Iranu," je še dejal Netanjahu, pri čemer je imel v mislih sporni jedrski program Irana, za katerega trdi, da plemeniti uran le do dovoljene mere za oskrbo z jedrsko energijo.

Svarilo Irana
Med drugim je iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej sporočil, da Iran pozorno spremlja razvoj dogodkov v Siriji in posvaril, da bi ameriško posredovanje v regiji povzročilo tragedijo. Iran, ki velja za podpornika Al Asadovega režima, je do zdaj nasprotoval grožnjam ZDA in Francije z vojaškim napadom na Damask.

Obama je izgubljal podporo
Ameriški senat je bil pripravljen, da v naslednjih dneh glasuje o resoluciji, ki bi odobrila vojaški ukrep proti Siriji. Ameriška javnost je večinsko proti posredovanju in resoluciji ni kazalo dobro v predstavniškem domu kongresa. Pobuda, da Sirija preda in uniči kemično orožje, je koristila Obami in kongresu, ki ga je zaprosil, naj z resolucijo počaka.

"Tako zaradi verodostojne grožnje z ameriško vojaško akcijo kot tudi konstruktivnih pogovorov, ki sem jih imel s predsednikom Vladimirjem Putinom, je ruska vlada pokazala pripravljenost, da se pridruži pritiskom mednarodne skupnosti na Asada za odpoved kemičnemu orožju. Asadov režim je zdaj priznal, da ima orožje, in je celo napovedal, da se bo pridružil konvenciji o prepovedi kemičnega orožja," je dejal Obama.

"Za sklep, ali bo ta ponudba uspešna, je še prezgodaj. Ampak ta pobuda ponuja možnost, da se grožnja kemičnega orožja odstrani brez uporabe sile. Še posebej zato, ker je Rusija ena izmed najtrdnejših zaveznic Asada," je dejal Obama in zagotovil, da je mirna rešitev njegova "globoka preferenca". Zato je državnega sekretarja Johna Kerryja poslal na srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Srečala naj bi se v četrtek v Ženevi.

Vojska ostaja na mestih
Obama je dejal, da se bodo skupaj s Francijo in Veliko Britanijo posvetovali z Rusijo in Kitajsko, da Varnostni svet potrdi resolucijo, ki bo od Asada zahtevala, da preda kemično orožje in ga pod mednarodnim nadzorom uniči. "Prav tako bomo dali priložnost inšpektorjem ZN-a, da poročajo o tem, kaj se je zgodilo 21. avgusta. Še naprej bomo zbirali podporo zaveznikov od Evrope do Amerik, od Azije do Bližnjega vzhoda, ki se strinjajo s potrebo po ukrepanju," je dejal in posvaril, da je vojski ukazal, naj ostane, kjer je, ohranja pritisk na Asada in ostaja pripravljena na odgovor, če diplomaciji ne uspe.

Govor je sklenil z besedami, da Amerika ni svetovni policist. Po svetu se dogajajo grozljive stvari in ZDA ne morejo popraviti vseh krivic. "Vendar pa verjamem, da moramo ukrepati, ko lahko z majhnim tveganjem in naporom preprečimo "uplinjanje" otrok, zaradi česar bodo tudi naši otroci na daljši rok varnejši," je dejal Obama.

Skupni izjavi v podporo ostremu mednarodnemu odgovoru na napade s kemičnim orožjem se je pridružilo še osem držav: Črna gora, Gruzija, Gvatemala, Kuvajt, Malta, Panama, Poljska in Portugalska. Na seznamu je zdaj skupaj 33 držav, med katerimi ni Slovenije. Poleg omenjenih so to še Albanija, Avstralija, Kanada, Hrvaška, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Honduras, Madžarska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kosovo, Latvija, Litva, Maroko, Katar, Romunija, Savdska Arabija, Španija, Turčija, Združeni arabski emirati, Velika Britanija in ZDA.

Obama dal še eno priložnost diplomaciji
Obama kongres zaprosil za odložitev glasovanja o napadu na Sirijo