Številni izmed staršev so iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja pobegnili zaradi naravnih katastrof in konfliktov. Nekateri se bodo lahko po dveh letih vendarle v ZDA združili s svojimi otroki. Foto: Reuters
Številni izmed staršev so iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja pobegnili zaradi naravnih katastrof in konfliktov. Nekateri se bodo lahko po dveh letih vendarle v ZDA združili s svojimi otroki. Foto: Reuters

Program za mladoletne iz Srednje Amerike je omogočal, da so priseljenci, ki so v ZDA bivali zakonito, v imenu svojih otrok, mlajših od 21 let, zaprosili za status begunca. Program, namenjen družinam iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja, je leta 2014 uvedel tedanji ameriški predsednik Barack Obama.

Leta 2017 ga je administracija predsednika Donalda Trumpa ukinila, pri čemer je okoli 2.700 otrok, ki so že imeli pogojno odobreno selitev v ZDA, ostalo brez nje.

Odvetniki dvanajstih družin so na ukinitev programa vložili pritožbo. Sodišče v San Franciscu je decembra lani odločilo, da je preklic programa nezakonit. Pretekli mesec je administraciji naložilo, da nadaljuje obravnavo prošenj, ki so že bile pogojno odobrene oz. v zadnji fazi obravnave, poroča BBC.

Ameriške oblasti morajo zdaj do četrtka predstaviti načrt za dokončanje postopkov združitve. "Zelo smo veseli, da bodo naše stranke po dolgih letih ločenega življenja končno znova združene," je povedala odvetnica iz Mednarodnega projekta za pomoč beguncem (IRAP) Linda Evarts. "Upamo, da bodo ti otroci kmalu zapustili nevarne razmere, s katerimi se spoprijemajo v Srednji Ameriki," je dodala.

Številni izmed staršev so v ZDA pobegnili zaradi naravnih katastrof in konfliktov. "Moje srce skače od veselja. Spet verjamem, da se bom lahko združila s hčerjo in vnukom," je dejala ena izmed mater, ki je pred dvema letoma za letalske vozovnice za svoje otroke že porabila več tisoč dolarjev.

Trump "neposlušnim" mestom grozi z naselitvijo migrantov

Nova karavana beguncev iz Hondurasa na poti proti ZDA v mehiškem kraju Tapachula. Foto: Reuters
Nova karavana beguncev iz Hondurasa na poti proti ZDA v mehiškem kraju Tapachula. Foto: Reuters

Predsednik Trump medtem znova razburja s predlogi migracijske politike. Pridržane migrante na meji z Mehiko bi iz centrov ob meji poslal v t. i. mesta zatočišča (Sanctuary Cities, op.), ki ne sodelujejo z zveznimi oblastmi, pristojnimi za priseljevanje.

"Ker demokrati ne želijo spremeniti naše zelo nevarne priseljenske zakonodaje, dejansko resno razmišljamo o tem, da bi nezakonite migrante naselili samo v mesta zatočišča," je v petek zapisal na Twitterju.

Pozneje je v izjavi za medije dejal, da želi, da bi kongres, v katerem imajo demokrati večino v predstavniškem domu, otežil pridobitev vizumov in olajšal deportacije. "Če se ne strinjajo, lahko storimo, kar pravijo, da želijo, in prepeljemo migrante v mesta zavetišča ter jim jih prepustimo v oskrbo," je povedal. Ob tem je zagotovil, da bodo mestom nudili "neomejeno podporo".

Agencija za priseljevanje dvakrat zavrnila predlog Bele hiše

Ameriški mediji so že pred tem poročali, da ameriški predsednik želi, da bi ministrstvo za domovinsko varnost pridržane migrante preselilo v ta mesta. Bela hiša je novembra lani in februarja letos pristojne agencije vprašala, ali bi lahko ljudi iz centrov ob meji poslali v "majhna in srednje velika mesta zatočišča". Kot razlog so navedli razbremenitev centov za pridržanje, v katerih so se spoprijemali s pomanjkanjem prostora.

Mehiški vojak straži zatočišče za migrante v Tijuani. V ozadju mejna ograja. Foto: Reuters
Mehiški vojak straži zatočišče za migrante v Tijuani. V ozadju mejna ograja. Foto: Reuters

V agenciji za priseljevanje in carine so obakrat zavrnili predlog Bele hiše kot "neprimernega", je poročal ameriški časopis Washington Post. Tudi v Beli hiši in na ministrstvu za domovinsko varnost so pred Trumpovimi izjavami zatrdili, da tega predloga ne obravnavajo več.

Predlog je naletel na ostre odzive v demokratskih vrstah. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi ga je označila za "nevrednega predsednika ZDA". Kritičen je bil tudi župan Chicaga, ki je eno od teh mest, Rahm Emanuel: "Predsednik Trump ne razume, da so ZDA država zatočišče."

Chicago, New York, Los Angeles, San Francisco ...

Mesta zatočišča, med katerimi so še New York, Los Angeles, San Francisco, Detroit, Boston, Minneapolis, Cincinnati, New Orleans, Denver itd. so mesta, ki ne sodelujejo z zveznimi oblastmi, pristojnimi za priseljevanje in med drugim ne prijavljajo nezakonitih priseljencev.