Foto: Reuters Prosilci za azil so po vložitvi prošnje doslej lahko bivali in delali v ZDA.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost navaja, da prosilcem za azil ne bodo dovolili vstopa v državo, "kjer pogosto izginejo, preden sodišče razsodi o utemeljenosti njihove prošnje".

"Počakati bodo morali na dovoljenje. Če jim ameriški sodnik dodeli azil, bodo lahko vstopili. Če jim prošnjo zavrne, bodo odstranjeni v države izvora," je po poročanju Associated Pressa pred odborom za pravosodje v kongresu ukrep predstavila sekretarka za domovinsko varnost Kristjen Nielsen.

Foto: Reuters Sekretarka za domovinsko varnost Kristjen Nielsen.

Nova uredba začne veljati nemudoma in velja predvsem za prosilce iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja ter drugih držav Srednje Amerike, ki jih bodo po aretaciji na meji in vložitvi prošnje na ameriški strani vrnili v Mehiko. Uredba ne velja za otroke brez spremstva in prosilce za azil mehiškega državljanstva.

Oktobra in novembra so pri nezakonitem prečkanju meje med Mehiko in ZDA aretirali okoli 100.000 ljudi.

Prosilce za azil bodo ameriški obmejni organi vrnili v Mehiko z obvestilom o sodnem postopku, nato pa jim dovolili vstop v ZDA na zaslišanje v povezavi s prošnjo.

Za humanitarno pomoč prosilcem bo v tem času skrbela Mehika. Mehiško zunanje ministrstvo je sporočilo, da sprejema predlog ZDA iz humanitarnih razlogov in zagotavlja prosilcem za azil vse človekove pravice ter obljublja, da bo poskrbelo zanje.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je načrt označila za nezakonitega. Glede na ameriško zakonodajo namreč prečkanje državne meje brez vizuma po vložitvi prošnje za azil ni nezakonito.

Foto: Reuters Utrjevanje zidu na meji med Mehiko in ZDA.

Prosilci za azil na obravnavo prošnje v povprečju čakajo po več let. Med čakanjem lahko delajo v ZDA, vendar morajo številni na gležnjih nositi elektronske zapestnice. Azil v ZDA odobrijo le okoli devetim odstotkom vseh prosilcev.