Punta del Este – raj za južnoameriške bogataše. Foto: AP
Punta del Este – raj za južnoameriške bogataše. Foto: AP

Telefon Agustine Valls te dni tako rekoč nenehno zvoni. "Kapljati so začeli, ko je pandemija zajela Argentino, a zdaj pa dobivamo več kot 20 klicev dnevno," je povedala za Guardian podjetnica, ki premožnim Argentincem pomaga zaobiti birokratske ovire pri pridobivanju stalnega bivališča v Urugvaju.

"Pandemija nas je zadela kot macola – kar naenkrat se utapljamo v prošnjah ljudi, ki si želijo sem," je povedal njen mož, odvetnik Diego Torres.

Urugvaj sicer ta tok ljudi spodbuja. Najmanjša južnoameriška država je tako letos znižala najnižjo ceno nepremičnine, ki jo morajo tujci kupiti, da si pridobijo stalno bivališče, in sicer z 1,7 milijona dolarjev na vsega 380.000. Ob tem so tudi sprejeli nov zakon, s katerim prišlekom ponujajo desetletni "davčni oddih".

Urugvajski predsednik Luis Lacalle Pou. Foto: AP
Urugvajski predsednik Luis Lacalle Pou. Foto: AP

Od "Švice Južne Amerike" do Nove Zelandije

Urugvaj, svoj čas znan kot "Švica Južne Amerike", je zaradi visoke kakovosti življenja in tajnosti, ko gre za bančne račune, v času pandemije postal "južnoameriška Nova Zelandija". Po velikosti je sicer država precej manjša, a obe sta imeli manj kot 2.000 primerov okužb in zanemarljivo število smrti – Nova Zelandija 25, Urugvaj pa 46.

Zaradi široko zastavljenega testiranja in programa za sledenje stikov je večina urugvajskih šol, restavracij in športnih klubov ostala zaprta tudi med pandemijo. Po drugi strani pa se urugvajski sosedi Argentina in Brazilija trenutno uvrščata na tretje oz. četrto mesto na svetu po številu novih okužb.

Pribežališče bogatašev

Ena od bolj zaželenih lokacij za premožne prišleke je Punta del Este, ki s svojimi prostranimi plažami, razkošnimi vilami in dragimi nočnimi klubi že desetletja predstavlja poletni oddih številnim južnoameriškim milijonarjem – proti njenim čarom pa niso odporni niti evropski bogataši.

"Takoj ko se je začela pandemija v Evropi, je sem z zasebnimi letali priletelo okoli sto Evropejcev. Tu so ostali vse do junija, julija, ko se je panika pri njih doma malce umirila," je za Guardian povedal lokalni trgovec z nepremičninami Juan Carlos Sorhobigarat, čigar najdražja ponudba se suče okoli 6,5 milijona dolarjev.

Urugvaj velja za najliberalnejšo od južnoameriških držav. Tudi marihuana je legalizirana. Foto: AP
Urugvaj velja za najliberalnejšo od južnoameriških držav. Tudi marihuana je legalizirana. Foto: AP

Urugvaj že dolgo predstavlja pravo idilično nasprotje svojim večjim sosedam, ko gre za socialni prepad, politične pretrese in korupcijo. Tudi dohodek na prebivalca je v Urugvaju s 16.230 dolarji na leto najvišji v Latinski Ameriki – za primerjavo, v Argentini ta znaša 11.200.

Ključ – zaupanje v vlado in stroko

V tej liberalni državi so tudi legalizirani marihuana, splav in istospolne poroke. Da se je Urugvaju uspelo uspešno spopasti s koronavirusom, gre delno pripisati razmeroma majhnemu številu prebivalcev, pa tudi dobremu zdravstvenemu sistemu in skoraj 100-odstotnemu dostopu do tekoče vode.

"Zakaj smo tako uspešni v boju proti pandemiji? Ker se je vlada obrnila na znanstvenike in sledila njihovim napotkom. Ljudje so to videli in spoštovali vladna priporočila po nošnji mask in fizični razdalji, ne da bi bilo vladi to treba uveljavljati z odlokom," je povedal Jaime Miller, vodja vladne agencije Uruguay XXI, zadolžene za privabljanje tujih naložb.

"Imamo stabilno demokracijo z ekonomskimi pravili, ki se ne spreminjajo z vsakim novim predsednikom, neomejeno svobodo medijev, hiter splet po vsej državi, ki ga poganja 100-odstotna obnovljiva energija, soliden zdravstven sistem, transparentnost, spoštovanje do institucij in znanosti."