Zaradi delnega zaprtja je brez plačila 800.000 ljudi ‒ 420.000 med njimi jih dela brez plačila, preostali so na prisilnem dopustu. Foto: Reuters

Gre za najdaljše zaprtje po obdobju med letoma 1995 in 1996 pod predsednikom Billom Clintonom, ko so bile vladne agencije zaprte 21 dni.

Delno zaprtje vlade je prizadelo 800.000 vladnih uslužbencev. Okoli 380.000 uslužbencev je na prisilnem dopustu, medtem ko "osebje bistvenega pomena" dela brez plačila.

Zaprtje je prizadelo agencije vladnih oddelkov za domovinsko varnost, pravosodje, finance, promet, notranje zadeve, državo, kmetijstvo, trgovino, promet ter za stanovanja in urbani razvoj. Zaprtje na agencije vpliva različno, saj vsaka posebej določi število "nujnega osebja", ki ga potrebuje za delovanje.

Tako v oddelku za domovinsko varnost 85 odstotkov ljudi dela brez plačila, 15 odstotkov pa je na prisilnem dopustu. V oddelku za kmetijstvo na drugi strani dela le tretjina zaposlenih, dve tretjini sta na prisilnem dopustu, navaja ameriška medijska mreža Vox.

Cher Muzyk, žena vladnega tožilca, protestira proti zaprtju. Foto: Reuters

Za tri četrtine osebja vladnih agencij je kongres odobril proračun pred trenutnim zastojem. Vladne agencije oddelkov za obrambo, vojne veterane, delo, energijo in zdravje tako delujejo nemoteno.

"Sramota za ZDA"

Tri četrtine Američanov meni, da je zaprtje "sramota za državo". Polovica za delno zaprtje krivi Trumpa, tretjina pa demokrate v kongresu, ugotavlja anketa inštitutov Reuters in Ipsos.

V petek so agenti FBI, pazniki v zaporih in letališko osebje ostali brez prve plače v letošnjem letu, poroča BBC. Narodni parki po državi so zaprti ali delujejo z omejitvami. V prestolnici Washington so zaprti tudi muzeji, galerije in živalski vrt. Za prizadete uslužbence so v prestolnici danes organizirali tudi javne kuhinje.

Ekonomisti opozarjajo, da bi delno zaprtje lahko v ZDA stopnjo brezposelnosti za januar dvignilo nad štiri odstotke in rast delovnih mest zmanjšalo za 500.000.

Trump vztraja pri zidu, demokrati proti

Predsednik Trump vztraja pri svoji predvolilni obljubi ‒ zidu na meji z Mehiko. Foto: Reuters

Predsednik ZDA vztraja pri svoji predvolilni obljubi, da bo na meji z Mehiko zgradil zid. Zanj zahteva 5,7 milijarde dolarjev proračunskih sredstev. Predstavniški (spodnji) dom ameriškega kongresa, v katerem so večino prevzeli demokrati in ki mora odobriti proračunske načrte, Trumpu sredstev ne namerava odobriti.

Zid označujejo za "iracionalen" in ponavljajo, da se mora varnost na meji zagotoviti z bolj smiselnimi ukrepi. Trump odgovarja, da je pripravljen razglasiti tudi izredne razmere, v sklopu katerih bi s predsedniškim odlokom lahko zaukazal gradnjo, a za zdaj še vztraja pri reševanju zadeve v kongresu.

Zaprtje otroškega taborišča Tornillo

Oblasti so zaprle center za pridržanje otrok Tornillo. Foto: Reuters

Ameriške oblasti so medtem zaprle center Tornillo v Teksasu, taborišče za otroke migrante, večina katerih je bila beguncev iz Srednje Amerike, ki so v ZDA prišli brez spremstva. Decembra je bilo v centru kar 2.800 otrok ‒ 6. januarja pa le še 850. Otroke so premestili h gostiteljem, običajno so to družinski člani v ZDA, ali v druga zavetišča.