Guaido je po srečanju z Bolsonarom po poročanju Reutersa povedal, da je "levičarski režim Nicolasa Madura šibek in brez podpore v Venezueli in širše v mednarodni skupnosti". Pozval je k okrepitvi sankcij proti Madurovi vladi.

Guaido, predsednik narodne skupščine, se je prejšnji mesec oklical za začasnega predsednika Venezuele, saj Maduru očita, da je bila njegova lanska izvolitev na čelo države nelegitimna in prevarantska. Guaidoja je za legitimnega predsednika Venezuele doslej priznalo več kot 50 držav.

Guaido v petek še v Paragvaj
A grozi mu zaporna kazen, ker je zapustil državo kljub prepovedi vrhovnega sodišča. Guaido se je namreč ta teden udeležil vrha držav t. i. skupine Lima v Bogoti, kjer se je med drugim srečal z ameriškim podpredsednikom Mikom Pencem. Po srečanju z Bolsonarom pa bo v petek diplomatsko ofenzivo nadaljeval v Paragvaju. "Nadaljujemo krepitev odnosov z državami, ki spoštujejo naše napore, da organiziramo svobodne volitve in znova vzpostavimo demokracijo v Venezueli," je na Twitterju zapisal Guaido, ki se je v Brasilii srečal tudi z diplomati 20 držav Evropske unije.

Bolsonaro: Guaido upanje za svobodno in demokratično Venezuelo
Brazilski predsednik Bolsonaro je v izjavi po srečanju dejal, da je Guaido "upanje za svobodno, demokratično in uspešno Venezuelo". Brazilija je bila ena prvih držav, ki je priznala Guaidoja.

Maduro zaprl mejo za humanitarno pomoč
Venezuelski opoziciji prejšnji teden iz Kolumbije in Brazilije ni uspelo dostaviti humanitarne pomoči v državo, kjer primanjkuje hrane in zdravil. Maduro zanika, da Venezuela potrebuje pomoč, zato je zaprl meje in Guaidoja obtožil, da s pomočjo Washingtona želi organizirati državni udar. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je na poti iz Vietnama sporočil, da upa, da "bodo v prihodnjih tednih rešili težavo z dostavo pomoči".

Blokada ameriške in ruske resolucije v Varnostnem svetu ZN-a
Merjenje moči glede Venezuele se medtem nadaljuje tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov. V četrtek sta najprej stalni članici VS-ja Rusija in Kitajska z vetom onemogočili resolucijo ZDA, ki je pozvala k svobodnim in poštenim volitvam v Venezueli, nato pa je Rusiji spodletelo pri resoluciji, ki je pozvala k politični rešitvi v Venezueli in podprla vlado Madura. Ruski predlog so podprle le štiri države od 15 v VS-ju. Za sprejetje resolucije je potrebno najmanj devet glasov, pri čemer nobena izmed petih stalnih članic, to so ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija, ne sme biti proti oziroma uporabiti veta.