Guaidó ima prepoved potovanja v tujino, tako je januarja letos razsodilo venezuelsko vrhovno sodišče, saj proti njemu poteka preiskava zaradi domnevnega kršenja ustavnega reda.

Ne glede na prepoved je vodji opozicije v petek uspelo priti v kolumbijsko mesto Cucuta, kjer je konec tedna sprožil akcijo dostave ameriške humanitarne pomoči Venezueli. V ponedeljek pa se je v Bogoti udeležil tudi srečanja držav t. i. skupine iz Lime. "Nihče ni nad zakonom" in "spoštoval bom zakone", je dejal v intervjuju za ABC News predsednik Maduro, s čimer je namignil, da bi Guaidója ob njegovi vrnitvi lahko aretirali.

ZDA krepijo pritisk na Madura

Guaidó zagotovo postaja vedno "nevarnejši", saj se je na nedavnem vrhu skupine Lima v Bogoti s podpredsednikom ZDA Mikom Penceom dogovoril za strategijo stopnjevanja pritiska na Maduro. Ta je v odzivu poudaril, da je srečanje v Kolumbiji namenjeno vzpostavitvi vzporedne venezuelske vlade.

Guaidó je na srečanju skupine Lima in ZDA pozval k odločnosti do Madura, saj da pomeni grožnjo ZDA. Pence pa mu je zagotovil 100-odstotno podporo predsednika Donalda Trumpa in opozoril, da ostajajo "odprte vse možnosti". Ob tem je napovedal še več ameriške humanitarne pomoči in nove sankcije proti režimu v Caracasu oziroma "njegovim koruptivnim finančnim mrežam".

EU proti vojaškemu posredovanju

Guaidó želi dostaviti (ameriško) pomoč več sto tisoč Venezuelcem, ki so po njegovih besedah življenjsko ogroženi zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. Maduro v pomoči vidi krinko za ameriško vojaško posredovanje in jo zato zavrača.

Čeprav je Guaidója kot novega predsednika priznalo okoli 50 držav, pa niso vse naklonjene načrtom, ki jih podpirajo ZDA, da bi lahko Venezuelo tudi napadli. Španija se je že v ponedeljek distancirala od te možnosti, danes tudi Mehika in Evropska unija. "Vojaškemu posredovanju se moramo izogibati," je dejala po poročanju portala DW tiskovna predstavnika ministrice EU-ja za zunanje zadeve Federice Mogherini Maja Kocjančič.

Prebeg venezuelskih vojakov

Skupina Lima, v kateri je 13 latinskoameriških držav in Kanada, se je oblikovala avgusta 2017 s ciljem politične rešitve krize v Venezueli. Drugega predsedniškega mandata Madura ne priznavajo.

Tokratno srečanje skupine so sklicali, potem ko je konec tedna propadel poskus, da bi iz Kolumbije in Brazilije prepeljali ameriško humanitarno pomoč v Venezuelo. Na mejnih prehodih so izbruhnili spopadi z venezuelskimi varnostnimi silami, med katerimi so bili ubiti najmanj štirje ljudje, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih.

Zmedo med nasiljem pa so izkoristili številni venezuelski vojaki, ki so zbežali v Kolumbijo in Brazilijo. V Kolumbiji so tako za zdaj sprejeli več kot 320 vojakov in policistov, več od njih je že zaprosilo za azil.