Potem ko so vojake na mejo poslale ZDA, zdaj to počne tudi Mehika. Namen vojske je ustaviti prebežnike, ki bežijo pred revščino in nasiljem v srednjeameriških državah. Foto: Reuters
Potem ko so vojake na mejo poslale ZDA, zdaj to počne tudi Mehika. Namen vojske je ustaviti prebežnike, ki bežijo pred revščino in nasiljem v srednjeameriških državah. Foto: Reuters

Že pred tem so za ustavitev srednjeameriških prebežnikov, ki želijo skozi Mehiko priti v ZDA, na mejo z Gvatemalo v sredini meseca poslali 6.000 pripadnikov nacionalne garde.

Ob tem so mehiške oblasti priznale, da pridržijo prebežnike, ki skušajo prečkati mejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mehika je pred dvema tednoma začela izvajati dogovor z ZDA, katerega namen je ustaviti prihod prebežnikov iz Mehike v ZDA. Za to, da občutno zmanjšajo število prebežnikov, ki pridejo do ameriško-mehiške meje, imajo 45 dni časa. Če jim to ne bo uspelo, bodo ZDA Mehiko razglasile za varno državo. To pomeni, da bodo morale že tamkajšnje oblasti obravnavati prošnje za azil.

ZDA so to zahtevale že takoj, Mehika pa je to zavračala. Washingtonu so predlagali, da določijo časovno obdobje, v katerem bodo ugotovili, ali bodo mehiški ukrepi učinkoviti. Če ne bodo, bodo znova sedli za mizo in sprejeli morebitne dodatne ukrepe zoper ljudi, ki bežijo pred revščino in nasiljem v svojih domovinah.

Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

S tem, ko sta državi dosegli dogovor o ustavljanju prebežnikov, se je Mehika izognila carinam, s katerimi ji je grozil ameriški predsednik Donald Trump. Če državi ne bi dosegli dogovora, bi Washington proti Mehiki uvedel petodstotne carine na izvoz v ZDA, nato pa jih povečeval po pet odstotnih točk do 25 odstotkov.

Smrtonosno prečkanje meje

Medtem so oblasti v ameriški zvezni državi Teksas sporočile, da so v ponedeljek našli sedem mrtvih prebežnikov, vključno z žensko, dvema dojenčkoma in majhnim otrokom. Ženska in trije otroci so bili morda mrtvi že nekaj dni, ko so jih našli pripadniki ameriške obmejne policije, poroča Reuters, ki se sklicuje na neimenovane policiste.

Žrtve naj bi umrle zaradi izpostavljenosti vročini in dehidracije. "Ekstremne temperature v tem letnem času so lahko smrtonosne," je dejal agent obmejne agencije Paul Ortiz.

Število aretacij prebežnikov je maja doseglo najvišjo mesečno stopnjo po letu 2006. Več kot 60 odstotkov prijetih so bodisi otroci bodisi družine. Številni so zaprosili za azil v ZDA.

Ameriška vlada je postavila mejo, koliko ljudi lahko zaprosi za azil na mejnih prehodih vsak dan. Prosilci na intervjuje čakajo po več mesecev, zato se družine velikokrat odločijo za tvegano prečkanje meje v puščavi, da bi prošnjo oddali v ZDA.

Ameriška obmejna agencija je poročala o 283 mrtvih prebežnikih letos, aktivisti za človekove pravice pa pravijo, da je to število precej večje. Trupel številnih ljudi namreč nikoli ne najdejo, podatki agencije pa ob tem ne vključujejo vseh smrti prebežnikov, ki jih zaznajo lokalne oblasti.

Zid, ki so ga na meji zgradili Trumpovi prehodniki, je eden od dejavnikov, ki prebežnike sili v nevarno pot čez puščavo. Foto: Reuters
Zid, ki so ga na meji zgradili Trumpovi prehodniki, je eden od dejavnikov, ki prebežnike sili v nevarno pot čez puščavo. Foto: Reuters