Posnetki, na katerih policist skoraj devet minut duši temnopoltega moškega, ki je nato umrl, so obkrožili svet. Sprožili so množične proteste, ki so se občasno sprevrgli v nasilje, in razvejano gibanje proti sistemskemu rasizmu v ZDA.

Zaradi razvpitosti primera, katerega podrobnosti je v zavest javnosti priklicala tudi rekordna poravnava Minneapolisa z družino Georgea Floyda za 27 milijonov dolarjev odškodnine tik pred začetkom procesa, je še dodatno zapletla iskanje porotnikov, ki morajo biti nepristranski, o primeru pa le redkokdo nima mnenja.

Amy Forliti, dopisnica agencije AP, je dejala: "Izbrali so 15 ljudi. Dejansko bo predstavitev dokazov poslušalo 14, 12 porotnikov pa jih bo presojalo njihovo težo. Dva tako ostajata v rezervi, sodnik pa je zahteval izbiro še dodatnega za primer, če bi se v času do današnje predstavitve uvodnih stališč zgodilo kaj nepredvidenega."

Izbrali so 6 moških in 9 žensk, starih od 20 pa do nekaj čez 60 let, različnih poklicev, od tega devet belih oseb, štiri temnopolte, dve osebi pa sta se opredelili kot "mešani". Skupno jim je zagotovilo, da bodo prisluhnili zgolj dokazom.

Amy Forliti je dodala: "Tožilec bo skušal dokazati, da je Chauvin s pritiskanjem kolena na Floydov vrat človeka ubil. Obramba pa naj bi po pričakovanjih skušala dokazati, da je Floyd umrl zaradi drugih vzrokov, predvsem zaradi zaužitega mamila in morda zdravstvenih razlogov."

Lahko ljudje znova odidejo na ulice?

Pričakovanja javnosti so velika, pritisk na sodišče pa temu ustrezno močan. In to z obeh strani. Aktivistka in odvetnica Nekima Levy Armstrong je dejala: "Če bo Derek Chauvin oproščen, lahko pričakujemo podobne proteste, kot smo jih videli lani poleti."

Bidnova administracija napoveduje ukrepe proti sistemskemu rasizmu in reformo policije, ki bo težavna. Na drugi strani pa smo v ZDA že priče povračilnih manevrov konservativne strani, na primer v obliki zaostrovanja volilnih zakonodaj.