Nancy Pelosi je po osmih letih na začetku meseca znova zasedla stolček predsednice predstavniškega doma. Foto: Reuters

Spor med dvema najmočnejšima figurama ameriške politike se je zaostril, ko je Pelosijeva v torek Trumpu v pismu sporočila, naj preloži za 29. januar napovedani govor o položaju v državi ali pa ga poda v pisni obliki, ker mu zaradi zapore vlade, pri kateri Trump vztraja že mesec dni, ne more zagotoviti varnosti.

Trump se je sprva še zadrževal in zadeve ni v svoji priljubljeni maniri komentiral na Twitterju, nato pa v četrtek vrnil udarec. Le nekaj ur pred poletom Pelosijeve na uradni obisk Afganistana in Bruslja jo je Trump obvestil, da je zaradi zaprtja vlade njena "ekskurzija" za nedoločen čas preložena, obenem pa ji je predlagal, da lahko odrine na pot na lastne stroške s potniškim letalom redne linije.

Cinično pismo Donalda Trumpa Nancy Pelosi, v katerem je uro pred poletom odpovedal njeno "ekskurzijo" v Afganistan. Foto: AP

Težava je, da je bila pot Pelosijeve v Afganistan, kamor bi morala poleteti z vojaškim letalom, zaupne narave, ekipa Pelosijeve pa je imela že pripravljen načrt B, da bi tja poletela z običajno linijo, a je Trump s svojim obvestilom tajno pot razkril, s tem pa so se znatno povečale tudi varnostne grožnje.

Trump ogrozil varnost Pelosijeve

Kot je sporočil predstavnik Pelosijeve Drew Hammill, je Trump z objavo informacije o načrtovanem obisku kongresne delegacije pod vodstvom Pelosijeve v Afganistanu ogrozil njihovo varnost.

Hammill je sporočil, da je Trumpovo pismo Bela hiša objavila le uro pred načrtovanim odhodom delegacije na pot v Bruselj in Afganistan. Trump je tema dvema državama samovoljno dodal še Egipt, ko je pot označil za "ekskurzijo".

Hammill trdi, da je bila delegacija obveščena malce pred javno objavo pisma in je nameravala na pot z redno linijo, vendar pa je Bela hiša potem izdala še informacije o poletu z redno linijo.

Preberite še:

Služba diplomatske varnosti State Departmenta je kongresnike obvestila, da je zaradi Trumpove objave informacije o načrtovani poti nevarnost za delegacijo in za vojake v Afganistanu narasla do te mere, da pot odsvetujejo.

"Zjutraj smo potem izvedeli, da je administracija izdala še načrte o poti z redno linijo, in zaradi resne grožnje, ki jo je s svojimi dejanji povzročil predsednik ZDA, smo pot preložili," je dejal Hammill.

"Otročje prepiranje"

Pri CNN-u so vse skupaj pospremili z naslovom "otročje prepiranje zasenčilo zgodovinski spopad med Trumpom in Pelosijevo". V času, ko 800.000 vladnih delavcev po vsej državi ostaja neplačanih zaradi zaprtja, se kopičijo smeti po narodnih parkih, revni pa ostajajo brez subvencioniranih bonov za hrano in zdravila, je merjenje moči med dvema najmogočnejšima politikoma v ZDA resnično videti popolnoma nezrelo.

Decembrsko srečanje v ovalni pisarni Nancy Pelosi in senatorja Chucka Schumerja z Donaldom Trumpom ni šlo ravno gladko. Foto: Reuters

Čeprav se spor, kot v nadaljevanju opozarja CNN, zdi malenkosten, gre v resnici za "prvo bitko v zgodovinskem spopadu, ki bi lahko odločil usodo Trumpovega predsednikovanja". Trump mora v času, ko ga vse bolj stiska v kot posebni preiskovalec Robert Mueller zaradi povezav z Rusijo, to bitko nujno dobiti.

Zanj je nujno, da ohrani svojo bazo, saj se predsedniške volitve 2020 naglo bližajo. In ta baza hoče obljubljeni zid na meji z Mehiko, česar mu demokrati pod vodstvom Pelosijeve nikakor nočejo dati. Zaradi tega zaprtje traja že mesec dni in povsem hromi državo.

Pelosijeva je tu enako neomajna kot Trump in ne kaže nobenih znakov, da bi bila pripravljena popustiti. In kot kaže Trumpovo pismo Pelosijevi, mu je predsednica predstavniškega doma nedvomno stopila na žulj.

Spopad s Trumpom

Težko bi rekli, da konfrontacija ni bila pričakovana. Ko je Pelosijeva na začetku januarja prisegla kot nova predsednica predstavniškega doma – položaj, ki ga je že zasedala med letoma 2007 in 2011 –, so v Washington Postu objavili članek z naslovom Kako se bo najmočnejša ženska v ameriški politiki spopadla s Trumpom.

78-letna Pelosijeva, prva ženska na mestu predsednice predstavniškega doma, je vajena tega položaja, nekaj časa ga je zasedala celo pod republikanskim predsednikovanjem (Georgeem W. Bushem), a Trump je druga zgodba.

Pelosijeva je prva ženska, ki je bila kadar koli v zgodovini ZDA izvoljena na tako visok položaj. Foto: Reuters

Demokrati so si bili z Bushem in njegovimi jastrebi v jasnem političnem navzkrižju, a do nekdanjega predsednika nikdar niso gojili tolikšnega prezira kot do Trumpa. In Pelosijeva včasih to težko skriva.

"Spoštujem položaj, ki ga zaseda, in vladne agencije pod njim – mislim, da jih spoštujem bolj kot on sam, če pogledam, koga je imenoval v te agencije," je bila pikra v intervjuju za Washington Post tik pred prisego v kongresu. Pozneje, po kaotičnem srečanju s kolegom Chuckom Schumerjem in Trumpom v ovalni pisarni glede zaprtja vlade, pa je Pelosijeva pripomnila, da je za Trumpa zid "znak moškosti".

Preskrajna tudi za demokrate?

Ko so demokrati Pelosijevo leta 2002 izbrali za svojo vodjo manjšine v predstavniškem domu, so se jim številni posmehovali. Republikanci so takrat Pelosijevo označevali za "skrajno levičarko", ki da je s svojo podporo istospolnim, feminizmu in socialističnim idejam ter nasprotovanju vojni v Iraku preprosto preveč na levi strani za Američane.

Celo nekateri demokrati so imeli pomisleke, ali je pametno na tak položaj postaviti nekoga, ki ni centrist in ima včasih dolg jezik. A Pelosijeva se je požvižgala na pomisleke in je demokrate suvereno vodila, tako kot vodja manjšine kot predsednica predstavniškega doma. Oznake "najmočnejša" in "najvplivnejša" ženska v ZDA se je zdaj že navadila.

Z možem Paulom Pelosijem ima pet otrok. Foto: Reuters

Rojena v politiko

Leta 1940 v Baltimoru rojena Pelosijeva je prvič kako javno funkcijo nastopila razmeroma pozno, pri 47 letih, a je s politiko odrasla, saj sta bila v politiki dejavna tako njena italijanska mama, aktivistka, kot tudi njen oče, Thomas D'Alesandro, član kongresa, pozneje pa župan Baltimora. Bil je tudi goreč podpornik socialnih programov Franklina Roosevelta in privrženec ideje, da ima vlada moč izboljšanja življenj ljudi, ki so najbolj pomoči potrebni.

Pelosijeva je zrasla s to miselnostjo, kot je pozneje povedala, pa je bila vedno prepričana, da biti demokrat pomeni prav to – da zagotoviš, da vlada dela za ljudi.

Po poroki s premožnim finančnikom Paulom Pelosijem, s katerim ima pet otrok, se je preselila v San Francisco in se podala v politiko. Kmalu si je pridobila sloves odlične mediatorke med različnimi strujami tamkajšnjih demokratov in po sposobnosti zbiranja sredstev. Ni trajalo dolgo, da se je Pelosijeva povzpela na vrh regionalnega odreda stranke, preden je bila leta 1987 izvoljena v kongres – in stolčka ni nikdar več izpustila.

V Washingtonu se je naglo uveljavila kot oseba, ki obvlada mreženje, ki uspešno zbira sredstva za stranko in ki je sposobna tudi preseči medstrankarske razprtije ter konstruktivno sodelovati z republikanci. Do Trumpa.