Staroselci iz plemena Mura na izsekanem območju Amazonskega deževnega gozda blizu Humaite. Foto: Reuters
Staroselci iz plemena Mura na izsekanem območju Amazonskega deževnega gozda blizu Humaite. Foto: Reuters

Od 1. avgusta lani do 31. julija letos je izginilo več kot 13.000 kvadratnih kilometrov gozda, kar je največje krčenje gozdov od leta 2008, navaja v četrtek objavljeno poročilo brazilske vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

To je že tretjič zapored, da se je povečalo krčenje gozdov pod predsednikom Jairom Bolsonarom, ki v pragozdu vidi neizkoriščen gospodarski potencial.

Okoljski minister Joaquim Leite je priznal, da številke pomenijo izziv, in obljubil, da bodo bolj strogi glede okoljskega kriminala. Vztrajal je tudi, da podatki ne kažejo pravilnih razmer zadnjih nekaj mesecev.

Vendar so pri Inpe sporočili, da je bil zadnji oktober najslabši doslej na področju krčenja gozdov, saj je izginila površina v velikosti polovice metropole Rio de Janeiro.

Greenpeace kritičen do brazilske vlade

Brazilija je bila med državami, ki se je na nedavno končanem podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu zavezala h končanju krčenja gozdov, do leta 2030 pa naj bi se to obrnilo.

Amazonski pragozd je pomemben življenjski prostor s tremi milijoni različnih vrst rastlin in živali, tam pa živi tudi okoli milijon staroselcev.

Nevladna organizacija Greenpeace je bila v četrtek kritična do brazilske vlade glede objave podatkov o krčenju gozdov, saj da so bili podatki na voljo že dneve pred začetkom COP26, a naj bi objavo zadržala, da bi prikazala lepšo sliko.