V zatiranju protestov v podporo Moralesu je bilo ubitih že 32 ljudi. Začasna predsednica Jeanine Áñez je 14. novembra vojsko odrešila kazenske odgovornosti. Foto: Reuters

Poslanci in poslanke bodo razpravljali o predlogu, ki predvideva razveljavitev volitev 20. oktobra, na katerih je zmagal Morales, a po mnenju opozicije z manjšo razliko, kot so kazali uradni podatki. Po njih je namreč Morales osvojil več kot deset odstotkov več kot najbližji zasledovalec, protikandidat Carlos Mesa, kar je v skladu z bolivijskimi pravili dovolj za zmago v prvem krogu, tudi če zmagovalec ne osvoji več kot 50 odstotkov glasov.

Predlog vsebuje tudi oblikovanje novega najvišjega volilnega telesa.

52-letna religiozna konservativka Jeanine Áñez, ki je po pritisku vojske, ki je privedel do odstopa Moralesa, napovedala vrnitev Biblije v predsedniško palačo, naj bi si želela, da bi volilni proces temeljil na "narodnem konsenzu".

Pravosodni minister Álvaro Coimbra upa, da bo kongres potrdil zakon takoj, ko bo mogoče. V 15 dneh po tem bi ustanovili novo volilno sodišče, ki bi tudi določilo datum volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Staroselci podpirajo Moralesa, ki je bil prvi staroselski predsednik Bolivije. Od leta 2006 mu je uspelo močno zmanjšati revščino in okrepiti gospodarstvo. Foto: Reuters

V Boliviji so po odstopu Moralesa izbruhnili nemiri. Njegovi podporniki namreč zahtevajo njegovo vrnitev iz Mehike, ki mu je podelila politični azil, in odstop Jeanine Áñez, nekdanje podpredsednice senata, ki se je po pobegu Moralesa razglasila za začasno predsednico. Po Moralesu so namreč odstopili tudi podpredsednik ter vodji senata in spodnjega doma parlamenta.

Zapore cest, onemogočen prevoz goriva

Protestniki med drugim zapirajo glavne ceste, ki povezujejo glavno mesto La Paz z drugimi večjimi mesti. V torek je nasilje izbruhnilo v mestu El Alto, kjer so se represivni organi spopadli z Moralesovimi podporniki, ki so že več dni zaprli del mesta in med drugim onemogočali prevoz goriva.

V zadnjih spopadih je bilo po uradnih podatkih ubitih osem ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev po volitvah povzpelo na 32.

Začasna predsednica Jeanine Áñez je 14. novembra izdala odlok, ki je vojski dovolil sodelovanje v zatiranju protestov in jo obenem odrešil kazenske odgovornosti.

Morales je na novinarski konferenci v Ciudadu de Méxicu kritiziral ravnanje bolivijske policije in vojske, ki ju je obtožil "genocida", in zaprosil za pomoč mednarodno skupnost.

A bolivijski notranji minister Arturo Murillo je v odziv novinarjem predvajal posnetek, na katerem naj bi Morales podporniku naročil, naj onemogoči dostavo hrane, ki prihaja v mesta. Šlo naj bi za "zločin proti človečnosti", zaradi česar je nekdanjega predsednika obtožil "terorizma".

Morales je odstopil 10. novembra po tednih protestov, očitkov Organizacije ameriških držav o volilnih manipulacijah in predvsem pritisku vojske.

Morales se je sicer strinjal z novo izvedbo volitev, a opozicije to ni zadovoljilo. Za odstop se je odločil, da bi preprečil, da bi se druge socialistične voditelje "nadlegovalo, preganjalo in se jim grozilo".

Po Moralesovem odstopu je Jeanine Áñez zagrozila z njegovim pregonom, če se bo vrnil v Bolivijo, prepovedala pa mu je tudi kandidaturo na naslednjih volitvah.