Pogodba o odprtem nebu velja od leta 2002. Foto: AP
Pogodba o odprtem nebu velja od leta 2002. Foto: AP

Od pogodbe je maja lani odstopila vlada Donalda Trumpa, ki je Rusijo obtožila, da pogodbo krši. Vlada predsednika Joeja Bidna je sredi maja sporočila, da preučuje Trumpovo odločitev za umik ZDA iz pogodbe. Biden jo je kot predsedniški kandidat lani kritiziral.

Spodnji dom ruskega parlamenta je 19. maja glasoval za odstop Rusije od pogodbe o odprtem nebu. Zdaj mora odstop potrditi še zgornji dom parlamenta, podpisati pa ga mora tudi predsednik Vladimir Putin.

Opazovalni poleti

Trenutno v pogodbi poleg Rusije sodeluje še 32 držav, večinoma članic zveze Nato, od leta 2004 tudi Slovenija. Njen namen je krepitev varnosti in zaupanja v evroatlantskem prostoru. Pogodba določa režim zračnega opazovanja in snemanja, uporabo in razširjanje pridobljenih informacij. Vsaka pogodbenica ima pravico izvajati opazovalne polete nad ozemljem drugih držav pogodbenic in dolžnost sprejemati opazovalne polete nad svojim ozemljem s strani drugih držav v skladu z določenimi kvotami. Rusija je zadnja leta uvajala vse več omejitev opazovalnih poletov drugih pogodbenic.

V veljavi le še Novi Start

Politico poroča, da je namestnica državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman Rusijo obvestila, da se ZDA ne bodo vrnile k pogodbi, kar pomeni, da med ZDA in Rusijo ostaja v veljavi le še ena velika pogodba za nadzor nad oborožitvijo. To je pogodba Novi Start, ki sta ga podpisala Barack Obama in Dmitrij Medvedjev in omejuje število strateških jedrskih raket. Bidnova vlada je to pogodbo podaljšala za pet let.

"ZDA obžalujejo, da so ruske kršitve spodkopale pogodbo o odprtem nebu. Po koncu revizije se ZDA tako ne bodo vrnile k pogodbi, ker je Rusija ni začela upoštevati. Rusko obnašanje in zadnji ukrepi proti Ukrajini pa ne vzbujajo zaupanja," je sporočil State Department. Rusija pa je sporočila, da obžaluje ameriško odločitev.

Pogodbe o odprtem nebu tako ne bo na dnevnem redu srečanja med Bidnom in Putinom 16. junija v Ženevi.