Vrhovno sodišče je predsedniku Trumpu dosodilo zmago na področju priseljenske politike. Foto: AP
Vrhovno sodišče je predsedniku Trumpu dosodilo zmago na področju priseljenske politike. Foto: AP

Kongres je leta 1996 sprejel zakon, ki ga je podpisal demokrat Bill Clinton in omogoča aretacijo in izgon iz države vseh priseljencev ‒ zakonitih ali nezakonitih, če so zagrešili kaznivo dejanje. Razpon kaznivih dejanj je širok in sega od umora do uživanja mamil ali laganja na uradnih dokumentih.

Peterica konservativnih sodnikov je odločila, da je zakon tak, kot je, priseljenci pa lahko tožijo, da jim zakon krši ustavne pravice. Liberalni sodnik Stephen Breyer je v mnenju manjšine napisal, da odločitev večine pomeni, da lahko vlada zaprtim samovoljno zanika eno najstarejših in najpomembnejših ustavno zajamčenih svoboščin.

Šlo je za tožbo dveh nezakonitih priseljencev, ki so ju imigracijske oblasti aretirale dolgo časa po prestani kazni in bosta zaprta do izgona. Gre za priseljenca iz Kambodže Monyja Preapa, ki so ga zaprli zaradi posedovanja marihuane, in palestinskega priseljenca Bassama Yusufa Khouryja, ki je bil zaprt zaradi poskusa proizvodnje prepovedane snovi. Spor sega v obdobje pred ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Za zakon je glasovalo pet konservativnih sodnikov, štirje liberalni pa so bili proti. Foto: AP
Za zakon je glasovalo pet konservativnih sodnikov, štirje liberalni pa so bili proti. Foto: AP

"Sodišče ne more določiti časovnega roka"

Vlada je trdila, da lahko takšne ljudi zapre kadar koli in ne le takoj po prestani kazni. Samuel Alito je v mnenju večine zapisal, da ni naloga sodišča, da določi časovni rok, do kdaj lahko vlada priseljenca zapre po prestani kazni. "Uradne naloge je bolje izvesti prepozno kot pa nikoli," je razsodil Alito.

Vrhovno sodišče je s tem vladi predsednika Donalda Trumpa dalo drugo veliko zmago v prizadevanjih za zatiranje priseljevanja. Junija lani je sodišče prav tako s petimi glasovi proti štirim potrdilo sicer malce blažjo obliko prepovedi vstopa muslimanom v ZDA, ki zadeva nekaj držav, kot so Iran, Sirija in Somalija.

Pravosodno ministrstvo ZDA je zadovoljno, Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) pa ogorčena.

Prizivno sodišče v San Franciscu, ki je najbolj liberalno v ZDA, je odločilo, da lahko priseljenci, ki so prestali kazen in so jih aretirali za izgon pozneje, zaprosijo za zaslišanje za izpustitev na prostost po plačilu varščine. Konservativna večina vrhovnega sodišča, na katero Trump računa tudi v drugih primerih, med drugim pri razglasitvi izrednih razmer zaradi stanja na meji z Mehiko, pa je San Francisco zavrnila.