Na svojem prvem večjem zborovanju po napovedi vnovične kandidature je francoski predsednik zbrani množici dejal, da je med finančno krizo rešil Francijo pred "katastrofo" in da je edini način, da se država reši pred gospodarskim propadom, da se mu podeli še drugi mandat.

Zborovanje v Marseillu je nakazalo vrnitev k političnemu nastopaštvu in verbalnemu nasilju Sarkozyjevega kampanjskega sloga, poroča Guardian. Pred predsednikom je bilo razgrnjeno morje modro-belo-rdečih zastav, vse pospremljeno z dramatično glasbo in novim volilnim sloganom - "Močna Francija".
Osebni napadi
Kljub štirim letom rekordne nepriljubljenosti, razočaranja nad njegovimi reformami in dejstvu, da večina Francozov na njegov prvi mandat gleda negativno, se je Sarkozy sinoči skušal predstaviti kot "zaščitnik" naroda, pri tem pa precej osebno napadel socialističnega tekmeca in favorita za zmago Françoisa Hollanda. Sarkozy je Hollanda tudi obtožil, da zmanjšuje pomen krize - tema, ki bo nedvomno v ospredju aprilskih volitev.

Nezaposlenost v Franciji se bliža 10 odstotkom, brez službe pa je okoli milijon ljudi več kot takrat, ko je Sarkozy zasedel svoj stolček. Javni dolg je ogromen, država je izgubila najvišjo bonitetno oceno AAA, vlada pa je bila prisiljena k varčevanju in dvigu davkov. A Sarkozy je svojim podpornikom dejal, da je njegovo vodstvo državi zagotovilo boljši položaj od njenjih sosed.

Večkrat se je poslužil besede "katastrofa" in namignil, da bi šla Francija po poteh Grčije, Španije in Italije, če ne bi nad njo bdel on. "Šibka Francija ne more zaščititi francoskega ljudstva. Francija se je upirala, Francija je zdržala!" Za svoje napake se ni opravičil, je pa priznal: "Ne trdim, da smo uspeli v vsem. A želim povedati, da smo se ognili katastrofe." Svoje nasprotnike pa je obtožil, da krizo "prikrivajo" in da so "nevarni" za Francijo.

Po Bushevem vzoru?
In medtem ko se Sarkozy trudi ujeti Hollandovo vodstvo v anketah, francoski mediji špekulirajo, da naj bi Sarkozyjevi svetovalci morda navdih poiskali v predsedniški kampanji Georgea W. Busha leta 2004. Ameriškemu predsedniku je namreč v anketah kazalo slabo, a je vodil težko, populistično kampanjo, pri kateri je močno črpal iz strahu javnosti po napadih 11. septembra. Sarkozy bi lahko podobno gradil na strahu in vse slabši gospodarski situaciji.

Sarkozy in Hollande poudarjata, da je njuna prioriteta obnovitev javnih financ in kdor koli že aprila zmaga, pri nujnih strogih varčevalnih ukrepih ne bo imel lahke - ali priljubljene naloge. Hollande predlaga višjo obdavčitev bank, velikih firm in najpremožnejših, o Sarkozyju pa meni: "On je predsednik krize, jaz sem predsednik reševanja iz krize."

Sarkozy je shod v Marseilleu izkoristil za nove napade na tekmeca, ki ga je med drugim obtožil dvoličnosti.

"Predsednik bogatih" proti "gospodu Normalnemu"
Zadnjih pet let se je predsednikova rekordna nepriljubljenost opirala na njegovi podobi "predsednika bogatih", ki je najpremožnejšim podelil davčne olajšave, ščitil oligarhijo, javno razkazoval svoj drag okus in poroko s Carlo Bruni, nekdanjim supermodelom, medtem ko se je popolnoma odrezal od delavskega razreda. Po drugi strani se Hollande označuje za "gospoda normalnega" in "običajnega tipa" - in Sarkozy se zdaj očitno skuša pomakniti na njegov teritorij. V Marseillu je namreč razglasil: "Ne bom kandidat majhne elite, ampak kandidat ljudstva."

Brunijeva, multimilijonarska dedinja italijanskega podjetja pnevmatik, prav tako skuša okrepiti podobo para kot povsem vsakdanjih ljudi. V intervjuju za priljubljeno TV-oddajo je tako povedala, da med pestovanjem svojega štirimesečnega dojenčka pogosto gleda najbolj priljubljeno francosko telenovelo. Dejala je tudi, da ima rada priljubljen resničnostni šov, francosko verzijo Ljubezni na seniku, Sarkozy pa da jo je navdušil tudi za spremljanje Tour de Francea.