Za nemško medijsko hišo ARD je nemški kancler Olaf Scholz dejal, da bo Nemčija naslednjih nekaj let v povprečju za vojsko namenjala od 70 do 80 milijard evrov. Tako bo Nemčija, poleg ZDA, prispevala največ za obrambo v zvezi Nato, je še sporočil.

Gre za napoved v skladu s predhodnimi obljubami nemške vlade, ki je konec maja z opozicijskimi konservativci (CDU/CSU) sklenila dogovor o oblikovanju posebnega 100-milijardnega sklada za modernizacijo vojske. Tega je Scholz prvič napovedal že 27. februarja, tri dni po začetku ruske invazije v Ukrajini.

Nemška vlada se je v uvodnih tednih vojne v Ukrajini znašla pod plazom očitkov, češ da ni pripravljena zadostno vojaško pomagati Ukrajini. Na te očitke so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, tudi v okviru krožnih menjav. V okviru te sheme Nemčija državam, ki pošiljajo svoje orožje v Ukrajino, to nadomešča z lastnim orožjem.

G7: Putin v tej vojni ne sme zmagati

Na Bavarskem se je sicer danes končal vrh držav skupine G7, na katerem so voditelji izrazili jasno podporo Ukrajini ob ruski invaziji.

"Enotni smo si, da predsednik Putin v tej vojni ne sme zmagati. Proti njemu in njegovemu režimu bomo še naprej zaostrovali politične in gospodarske sankcije," je ob koncu vrha dejal nemški kancler.

Skupino G7 tvorijo Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, ZDA in Japonska, poseben status pripada tudi Evropski uniji. Tokratni vrh je bil posvečen predvsem vojni v Ukrajini in njenim posledicam. Ob Ukrajini in prehranski varnosti so voditelji govorili tudi o podnebnih vprašanjih, energetiki in zdravju.

Scholz je predstavil tudi tri sklepna izhodišča voditeljev najrazvitejših držav. Prvo je popolna podpora Ukrajini, za katero bo po vojni potreben nekakšen Marshallov načrt. Drugi sklep je skupni boj proti lakoti v svetu in energetski odvisnosti od Rusije. Tretji sklep je dolgoročna usmerjenost v prihodnost, v sklopu katerega bodo 600 milijard dolarjev namenili revnejšim državam za prehod na zeleno energijo.

4,5 milijarde za reševanje prehranske krize

Voditelji so za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija v Ukrajini, obljubili 4,5 milijarde dolarjev, poroča STA. Več kot polovico vsote naj bi prispevale ZDA.

Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani je namenjenih 760 milijonov dolarjev. Denar bo "podprl prizadevanja v več kot 47 državah" in "izboljšal odpornost in produktivnost prehranskih sistemov po vsem svetu, zlasti na ranljivih območjih".

Prav tako so pozvali države in podjetja z večjimi zalogami hrane, naj pomagajo ublažiti prehransko krizo. V izjavi so pozvali vse države, naj se "izognejo čezmernemu kopičenju hrane, ki bi lahko vodila v nadaljnje zvišanje cen", povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Poziv Rusiji, naj sprosti zaporo ukrajinskih pristanišč

Sredstva držav G7 za svetovno prehransko varnost tako od začetka leta znašajo skupaj več kot 14 milijard dolarjev, je razvidno iz skupne izjave voditeljev ob koncu tridnevnega srečanja, ki je potekalo na dvorcu Elmau na Bavarskem. Rusijo so tudi pozvali, naj brezpogojno prekliče zaporo ukrajinskih pristanišč in preneha uničevati kmetijsko infrastrukturo.

Omejitev cen ruskega plina in nafte?

Sedmerica držav se je tudi dogovorila, da si bo prizadevala za omejitev cen ruske nafte, da bi s tem omejili prihodke Kremlja, za katerega je nafta eden ključnih virov za financiranje vojne, Vendar sta Indija in Indonezija temu predlogu nasprotovali.

Voditelji sedmerice naj bi ministre zadolžili, da razvijejo mehanizme, s katerimi bi določili zgornjo mejo cen ruske nafte, je ob robu vrha novinarjem pojasnil visoki ameriški uradnik. Prav tako naj bi preučili možnosti za določitev cenovne kapice za plin. Kritiki sicer opozarjajo, da bi bilo taka določila težko izvajati.

Z določitvijo cen nafte bi po eni strani zagotovili, da Rusija ne bo imela več koristi od povišanja cen na energetskem trgu, po drugi strani pa naj bi to pripomoglo k sprostitvi naftnih trgov po vsem svetu. Visoke cene goriva namreč niso težava le v EU-ju, ampak tudi v ZDA.

Biden že na poti v Madrid

Biden je medtem že zapustil vrh G7 na Bavarskem, po navedbah Bele hiše zaradi slabega vremena. Iz Nemčije potuje v Madrid, kjer se bo v sredo in četrtek udeležil vrha zveze Nato. Španski kralj Filip VI. bo voditelje držav članic Nata drevi gostil na slavnostni večerji.

Vrh G7 je bil po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju pretekli teden še eno pomembno srečanje voditeljev pred madridskim vrhom Nata. Tako kot v Bruslju in na Bavarskem bo tudi na zasedanju voditeljev Nata na daljavo sodeloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.