Odprava je posnela vrsto fotografij in natančno popisala svojo pot. Foto: Wikipedia
Odprava je posnela vrsto fotografij in natančno popisala svojo pot. Foto: Wikipedia

Naj spomnimo: 27. januarja 1959 se je devet študentov Uralskega politehničnega inštituta odpravilo na goro Otorten v severnem Uralu, od koder se odprava pod vodstvom 23-letnega Igorja Djatlova nikdar ni vrnila. 18 dni pozneje so našli prva trupla, do danes pa ostaja misterij, kako so študenti umrli.

Ker je bilo očitno, da je skupino nekaj sredi noči močno prestrašilo, trupla pa so našli na različnih koncih in v različnih stanjih, so začele krožiti najrazličnejše teorije, od napada jetija, vesoljcev in plemena Mansi, ki živi na gori, do tajnih sovjetskih vojaških testov.

Misterij prelaza Djatlov ostaja - kako je umrlo devet študentov?

Vsi člani odprave so bili izkušeni in ustrezno opremljeni za 350 kilometrov dolg pohod s smučmi po izredno težkem terenu in v zimskih razmerah.

Sprva je vse potekalo gladko, kar potrjuje tudi kopica fotografij, ki jih je skupina posnela po poti. A ko na inštitutu do 20. februarja niso prejeli nobenega sporočila od skupine, ki bi se morala vrniti 12. februarja, so sprožili iskalno akcijo.

Gora smrti

Skupina prostovoljcev, sestavljena iz študentov in učiteljev, je 26. februarja na pozneje zlovešče imenovani "Gori smrti" našla tabor, ne pa tudi pohodnikov. Šotor je bil od znotraj prerezan z ostrim predmetom, v njem pa so nedotaknjeni ostali vsi osebni predmeti študentov, vključno s čevlji in oblačili.

Iz šotora je vodilo osem ali devet parov stopinj, pri čemer je bila očitno večina bosa ali pa zgolj z enim čevljem na nogi. Sledi so vodile do roba gozda, poldrugi kilometer od tabora. In tam, pod cedro, so našli manjše pogorišče in prvi dve trupli, oblečeni zgolj v spodnje perilo, čeprav so se temperature gibale krepko pod ničlo.

Tri trupla so našli na poti nazaj proti taboru, vsako v razmiku sto metrov, šele čez dva meseca, maja, pa so našli še zadnja štiri trupla, pokopana štiri metre pod snegom v soteski 75 metrov globlje v gozdu, vsa štiri s hudimi poškodbami. Nekateri od pohodnikov so utrpeli hude notranje poškodbe, zlom lobanje in poškodbe prsnega koša. Eno od deklet so našli brez dela jezika, ustnic in oči.

Preiskava z oznako "tajno"

Preiskava sovjetskih oblasti ni prinesla nobenih konkretnih sklepov, na koncu so smrti pohodnikov uradno pripisali "neznani elementarni sili", primer pa zaprli in nanj prilepili oznako "tajno", s čimer teorij, da za vsem skupaj stoji nekaj večjega, ni ravno utišalo.

Lani so preiskavo primera Djatlov, ki do danes ostaja eden največjih misterijev iz sovjetskih časov, vnovič odprli in zdaj pravijo, da so našli odgovor – za pohodnike naj bi bil usoden snežni plaz.

Kot je povedal namestnik okrajnega tožilca Andrej Kutjakov, so po plazu študentje prerezali šotor in se naglo umaknili proti bližnjemu skalnemu previsu, ki je deloval kot naravna zaščita pred plazom.

"Ravnali so povsem pravilno, a je bil še en razlog, zakaj so bili že obsojeni na smrt," je razkril Kutjakov. Ko so skušali najti svoj šotor, ga niso mogli več videti. "Vidljivost je bila zgolj okoli 16 metrov, šotor pa je stal 50 metrov proč."

Spomenik, postavljen v spomin deveterici, na prelazu Djatlov. Foto: Wikipedia
Spomenik, postavljen v spomin deveterici, na prelazu Djatlov. Foto: Wikipedia

Skupina se je zato spustila nižje po pobočju in zakurila ogenj, preden se je drugič podala v iskanje šotora. S tako nemogočimi možnostmi za preživetje so pohodniki nazadnje zmrznili, saj so se temperature spustile do 45 stopinj pod ničlo.

"To je bil junaški boj. Nobene panike. A v takih okoliščinah preprosto niso imeli nobene možnosti," je še dodal Kutjakov.

Zadovoljiv odgovor?

Ali bo nova razlaga tožilstva zadovoljila številne, ki jih primer Djatlov še vedno močno vznemirja, pa ostaja odprto vprašanje, navaja RT.

Dejstvo je, da teorija o plazu ni nova, ampak je tista najpogostejša, s katero postrežejo tisti bolj trezno razmišljujoči, ki zavračajo bolj znanstveno fantastične in nadnaravne interpretacije.

Hkrati je bila teorija v preteklosti tudi že večkrat postavljena pod vprašaj, češ da si tako izkušeni pohodniki za taborjenje nikdar ne bi izbrali lokacije, kjer bi obstajala nevarnost plazu. Študija območja s sodobnimi meritvami je pred leti pokazala, da je skrajno malo verjetno, da bi na tistem območju lahko nastal plaz.