Slovenski diplomat, veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih in slovenski veleposlanik v Avstriji, je vodenje 35-članskega sveta, ki se srečuje v povprečju petkrat letno, predal čilskemu veleposlaniku pri ZN-u Milenku E. Skoknicu.

Za podpredsednika sta bila izvoljena hrvaški in irski veleposlanik. Članice IAEA-ja so izvolile tudi 11 novih članic sveta, v katerem imajo države z najbolj razvito jedrsko tehnologijo stalni sedež. Z novim članstvom naj bi bile zadovoljne predvsem ZDA, saj so organ zapustile nekatere njihove nasprotnice, kot sta Kuba in Sirija.

Svet guvernerjev je vsako leto izvoljen na Generalni konferenci organizacije, vsaka članica v njem deluje dve leti. Slovenija se tako hkrati poslavlja od predsedovanja svetu in članstva v njem.

Slovenija je polnopravna članica IAEA-ja od leta 1992, v svetu guvernerjev pa je že imela mesto med letoma 1997 in 1999.

Petrič: Napredek pri ključnih vprašanjih
Ernest Petrič je slovensko predsedovanje ocenil kot zelo uspešno, saj je prišlo do premikov pri dveh politično najbolj občutljivih vprašanjih - jedrskemu programu Irana in Severne Koreje. Mednarodno dvotirno politiko do Irana je ocenil kot pravilno, saj Teheranu po eni strani ponuja diplomatska pogajanja, po drugi pa skuša s sankcijami Varnostnega sveta nanj izvajati pritisk. V zvezi s Severno Korejo pa je Petrič pozdravil to, da je IAEA obnovila svoje dejavnosti v tej državi, ki je zato začela zapirati svoje jedrske objekte.

Petrič je tudi izrazil zadovoljstvo nad tem, da so bili vsi sklepi sveta guvernerjev sprejeti soglasno, za kar so bili potrebni veliki diplomatski napori.