Ivica Dačić je v pogovoru za srbski Kurir dejal, da so "slovenski mediji Srbiji pripisali večji vpliv, kot ga ima". Tako je komentiral zapise nekaterih slovenskih medijev, da Dačić vodi slovensko zunanjo politiko (naslov Dela na petkovi naslovnici), potem ko se je Ljubljana odločila za odpoved udeležbe Slovenske vojske na paradi ob 20. obletnici operacije Nevihta, največje hrvaške vojaške zmage nad srbskimi silami v boju za samostojnost, na katero pa temno senco mečejo vojni zločini, zagrešeni med njo.
V operaciji so bile žrtve tudi srbski civilisti, med katerimi so številni še vedno pogrešani, 200.000 hrvaških Srbov pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Vsi hrvaški generali, obtoženi za zločine nad človeštvom, so bili v Haagu sicer oproščeni.

Udeležba kot žalitev
Na vprašanje, ali je Hrvaška jezna, ker vodilne države na omenjeno parado ne bodo poslale svojih vojaških enot, je Dačić odgovoril, da "verjetno je". Kot je dodal, pa se je pri tem prvič zgodilo, da se je vendarle uravnotežil odnos, ki je bil opazen tudi pri incidentu ob komemoraciji v Potočarih, ko so napadli srbskega premierja Aleksandra Vučića.

V ločenem pogovoru za RT Srbija je Dačić zatrdil, da Beograd državam ni pošiljal diplomatskih not v povezavi z udeležbo na paradi v Zagrebu in da ne bo slavil, ker so se odločile odpovedati udeležbo. Ni pa skrival, da bo Srbija udeležbo na slovesnosti v Zagrebu jemala kot žalitev. Nevihta je bila namreč, kot je dejal, vojaška akcija z grozljivimi posledicami za srbski narod. "Nekateri ministri so me spraševali, ali bi Srbija njihovo sodelovanje na vojaški paradi v Zagrebu vzela kot žalitev. Rekel sem jim, da bi, ker na tisti dan ni ničesar, kar bi se lahko slavilo," je dejal Dačić.

Jutarnji: Diplomatska vojna zaradi Nevihte
Naj spomnimo: s slovenskega obrambnega ministrstva so najprej sporočili, da se bo Slovenska vojska parade udeležila s tremi letali pilatus in desetimi pripadniki gardne enote, dan pozneje pa je vlada odločitev preklicala. Premier Miro Cerar je to pojasnjeval, češ da je nastal nesporazum in da gre za "slovesnost posebnega značaja, kjer navzočnost Slovenije ne bi bila primerna".

A mediji s(m)o težko zaobšli podrobnost, da je Slovenija taktično čakala na odločitev večjih članic Nata (ZDA, Nemčija, Velika Britanija), ki so se odločile, da svojih sil na parado ne pošljejo. Za nameček pa je še Dačić v dneh pred odločitvijo slovenske vlade napovedal, da bo Srbija "pozorno spremljala, katere države bodo poslale svoje vojake v Zagreb".

A hrvaška vlada prav neudeležbi Slovenske vojske pripisuje ključen pomen, če gre verjeti poročanju Jutarnjega lista. Ta namreč ob sklicevanju na "vire, blizu vladi", piše, da bi odločitev slovenske vlade, da ne pošlje vojakov in letal na parado, lahko izzvala verižni odziv pri drugih zaveznikih, Zagreb pa bi lahko doletel val odpovedovanj že potrjenih prihodov vojakov. "To je scenarij, ki so se ga na obrambnem ministrstvu najbolj bali, in prav zaradi tega niso in še vedno ne želijo objaviti, katere države so potrdile sodelovanje svojih vojakov na paradi," navaja časnik, ki slovensko neudeležbo označuje za "očitno prvo znano žrtev srbskega lobiranja".