Napad v Španiji se je zgodil natančno pred dvema letoma in pol oziroma 912 dni po 11. septembru. Foto: EPA
Napad v Španiji se je zgodil natančno pred dvema letoma in pol oziroma 912 dni po 11. septembru. Foto: EPA

Z vsem spoštovanjem, ne bom odgovarjal na vprašanja.

Rabej Osman Sajed Ahmed
Rabej Osman Sajed Ahmed (desno) prihaja na prostor za obtožence v posebni stekleni kletki sodne dvorane
Obtoženci so med branjem njihovih imen tiho spremljali dogajanje. Foto: Reuters
Žrtev napada
Teroristi so razstrelivo podstavili v odložene nahrbtnike. Foto: EPA
V Madridu sojenje skrajnežem

Sodelovanja v napadih na vlake, ki so ranili še skoraj 2.000 ljudi, je obtoženih 29 ljudi. Sedmerico, med katerimi je pet Maročanov, en Španec in en Sirijec, obtožnica bremeni umora 191 ljudi (Španca 192 umorov), poskusa umorov 1.755 ljudi in članstva v teroristični organizaciji. Vsakemu izmed glavnih obtožencev grozi kar 40.000 let zaporne kazni.

Preostalim obtožencem, med njimi je tudi osem Špancev, bo tožilstvo skušalo dokazati sodelovanje s teroristi.

Ahmed ne bo odgovarjal na vprašanja
Prvi je pred sodnika na višjem sodišču na obrobju Madrida stopil Rabej Osman Sajed Ahmed, ki je zavrnil vse obtožbe, da je bil eden izmed pobudnikov napada. Znan tudi kot "Mohamed Egipčan" je dejal, da ne priznava sodišča, obenem pa je napovedal, da ne bo odgovarjal na vprašanja, niti na tista, ki bi mu jih zastavil njegov sogovornik. Ahmeda je italijansko sodišče že lani obsodilo zaradi pripadnosti teroristični skupini.

Sedem glavnih osumljencev za napade, tudi vodja zarote Tunizijec Serhane ben Abdelmadžih Fahet, je umrlo med poskusom aretacije aprila 2004.

Policija je zaradi procesa močno poostrila varnostne ukrepe po državi. Gre za največji proces proti islamskim skrajnežem v Evropi doslej, saj je samo obtožnica dolga 100.000 strani. Sojenje, na katerem se bo zvrstilo več sto prič, naj bi trajalo več mesecev, javnost pa proces lahko spremljala v prenosu po televiziji in spletu.

Kaj se je zgodilo
Med jutranjo konico 11. marca 2004 je na štirih potniških vlakih, ki so potovali na isti progi v isto smer med madridskima postajama Alcala de Heneras in Atocha, od 7.37 do 7.40 odjeknilo deset eksplozij. V odloženih nahrbtnikih je bilo podstavljenih 13 improviziranih bomb, a tri niso eksplodirale.

V napadu je umrlo 191 ljudi, skoraj 2.000 pa je bilo ranjenih. Mnogo izmed ranjenih je še danes na bolniškem dopustu. Šlo je za najhujši teroristični napad v španski zgodovini, ki ga je takratna desnosredinska vlada tri dni pred volitvami sprva naprtila separatistični organizaciji Eta. Kasneje pa je vedno več dokazov potrjevalo, da je v napad vpletena skrajna islamska celica, ki je dobila navdih v mreži Al Kaida.

Spopad z osumljenci
2. aprila je bil nov poskus napada na hitrem vlaku AVE, ki pa ni uspel. Dan zatem je policija skušala vdreti v neki apartma v Leganesu južno od Madrida, kjer naj bi se skrivalo sedem glavnih osumljencev. Ti so se pod vodstvom Serhana ben Abdelmadžiha Faheta, "Tunizijca", in Džamala Ahmidana, "Kitajca", zabarikadirali v apartma in ob vdoru policije sprožili razstrelivo. Poleg sedmih osumljencev je umrl še en policist. Enemu osumljencu je uspelo pobegniti, saj je tik pred prihodom policije nesel ven smeti.

Policija zatajila pri nadzoru?
Razstrelivo, ki so ga našli v apartmaju, se je ujemalo s tistim, ki je bilo podstavljeno na vlakih, teroristi pa so ga dobili od nekega upokojenega rudarja. Od pet do osem ljudi, udeleženih v napadih, naj bi bilo še vedno na prostosti. Po pisanju medijev naj bi bilo kar 24 od 29 obtoženih nekoč sodelavcev policije ali pod njenim nadzorom.

A. L.

Z vsem spoštovanjem, ne bom odgovarjal na vprašanja.

Rabej Osman Sajed Ahmed
V Madridu sojenje skrajnežem