Potres je poškodoval na stotine zgradb. Foto: EPA
Potres je poškodoval na stotine zgradb. Foto: EPA

Tla so se prvič stresla ob 2.17 po srednjeevropskem času z žariščem blizu turškega mesta Gaziantep, nedaleč od meje s Sirijo, na globini približno 18 kilometrov. Tresljaje je bilo čutiti na Cipru, v Libanonu, Egiptu, seizmologi pa so jih zaznali celo na Grenlandiji.

Nekaj ur po prvem so zaznali nov potres z magnitudo 7,6 z žariščem v jugovzhodni pokrajini Kahramanmaras na globini sedmih kilometrov. Gre za območje, ki je od žarišča nočnega potresa oddaljeno le nekaj deset kilometrov. Glavnemu potresu je sicer sledilo kar 77 popotresnih sunkov z magnitudami med 3,3 in 6,7.

Po oblasti v Ankari je v Turčiji umrlo najmanj 1762 ljudi, doslej pa so našteli še več kot 11.000 poškodovanih. Porušenih je 3471 stavb. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je razglasil sedemdnevno žalovanje, ki bo trajalo so sončnega zahoda 12. februarja.

Iz Sirije so ministrstvo za zdravje in reševalci z območij pod nadzorom upornikov sporočili, da je v potresih po začasnih podatkih umrlo skupno najmanj 1293, še več kot 2400 pa je poškodovanih.

Število žrtev bo gotovo še naraslo, saj je več tisoč ljudi ujetih pod ruševinami zrušenih poslopij.

Ponekod na prizadetem območju močno dežuje in sneži, pričakovano znižanje temperatur pa bo še dodatno otežilo delo reševalcev – kot tudi razmere za prizadete prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo.

Srečko Šestan, Gregor Rajh in Andrej Šter o potresu v Turčiji in Siriji

Najbolj prizadeta turška mesta so Gaziantep, Kahramanmaras, Adiyaman, Malatya in Diyarbakir, v Siriji pa pokrajine Alep, Latakija, Hama in Tartus.

"Gre za uničujoč potres. Vsi naši guvernerji so zdaj na dolžnosti. Orožniki, varnostne sile, turške oborožene sile, ekipe Rdečega polmeseca ter ekipe za iskanje in reševanje iz številnih delov Turčije so poslani v prizadete pokrajine," je dejal turški notranji minister Süleyman Soylu. Turške oblasti so razglasile alarm 4. stopnje, ki vključuje poziv k mednarodni pomoči.

V Turčiji zaradi potresa ne delujejo tri večja letališča, kar še dodatno otežuje dostavo nujne pomoči. V državi so v prizadetih pokrajinah preventivno prekinili oskrbo z zemeljskim plinom in električno energijo. Turški podpredsednik Fuat Oktay je še dodal, da bodo šole v desetih mestih in pokrajinah v Turčiji, ki jih je prizadel potres, teden dni zaprte.

Oblasti v Kurdistanu v Iraku so sporočile, da preventivno prekinjajo izvoz nafte prek Turčije. "Izvoz se bo nadaljeval po končanem skrbnem pregledu naftovodov," je v izjavi sporočilo ministrstvo za naravne vire.

Naci Gorur, strokovnjak za potrese s turške akademije znanosti, je uradnike pozval, naj nemudoma preverijo, ali so jezovi v prizadetih pokrajinah razpokani, da bi preprečili morebitne katastrofalne poplave. V potresu je bil močno poškodovan grad v Gaziantepu, star okoli 2000 let. Posnetki kažejo, da se je del gradu porušil, ruševine pa so se po hribu skotalile na cesto.

Uničenje v mestu Džandaris v Siriji. Foto: Reuters
Uničenje v mestu Džandaris v Siriji. Foto: Reuters

Več razlogov za smrtonosnost potresa

Močan potres je bil po mnenju strokovnjakov še posebej smrtonosen in uničujoč zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot so čas, lokacija, slaba konstrukcija porušenih stavb in to, da gre za razmeroma mirno prelomnico. Veliko uničenje je potres deloma povzročil zaradi jakosti, saj je bil najmočnejši potres v Turčiji od leta 1939, pa tudi zato, ker je prizadel naseljena območja.

Drugi razlog je, da se je zgodil ob 4.17 po krajevnem času, kar pomeni, da so bili speči ljudje ujeti na svojih domovih, ko so se poslopja porušila, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal častni raziskovalni sodelavec na Britanskem geološkem zavodu Roger Musson.

Po njegovih besedah tudi gradnja poslopij ni bila "ustrezna za območje, ki je dovzetno za velike potrese". To bi sicer lahko bilo deloma tudi posledica tega, da je bila prelomnica, na kateri se je danes zgodil potres, v zadnjem času razmeroma mirna.

Turčija je namreč na enem od potresno najdejavnejših območij na svetu. Leta 1999 je tako potres ob t. i. severnoanatolski tektonski prelomnici v pokrajini Duzce na severu države zahteval več kot 17.000 življenj.

Današnji potres se je zgodil na drugi strani države, vzdolž t. i. vzhodnoanatolske prelomnice, kjer potresov z magnitudo 7 ni bilo že več kot dve stoletji. Zaradi tega obstaja možnost, da so prebivalci zanemarili nevarnost območja, je dejal Musson. Prav zato, ker na tej prelomnici tako dolgo ni bilo močnega potresa, pa se je morda nabralo veliko energije, je dodal in ocenil, da to teorijo potrjuje jakost popotresnih sunkov in drugega današnjega potresa, ki je imel magnitudo 7,5.

Današnji potres je po njegovem mnenju skoraj ponovitev tistega na istem območju 13. avgusta 1822, ki je povzročil ogromno škodo, uničil celotna mesta in zahteval več deset tisoč življenj. Popotresni sunki so takrat sledili do junija naslednjega leta, je še povedal.

Reševalci po potresu v Turčiji in Siriji bijejo bitko s časom

Žarišče današnjega potresa je bilo na razmeroma majhni globini, približno 17,9 kilometra, v bližini turškega mesta Gaziantep, ki ima dva milijona prebivalcev.

Zgodil se je zaradi premika arabske tektonske plošče proti severu, ki je "drsela mimo Turčije", tako da premik ni bil gladek. Žarišče takšnega potresa je manj pomembno od tega, kako daleč se je razpoka razširila vzdolž prelomnice. V tem primeru se je razširila za sto kilometrov, kar pomeni, da je bil potres na tem območju "dejansko na samem vrhu".

Carmen Solana, vulkanologinja z britanske univerze v Portsmouthu, pa je opozorila, da je proti potresu odporna infrastruktura na jugu Turčije in zlasti v Siriji pomanjkljiva. V Siriji pa so številne strukture oslabljene že zaradi več kot desetletja vojne.

Kot odgovor na potres leta 1999 je sicer turška vlada leta 2004 sprejela zakonodajo, ki določa, da morajo vse nove gradnje izpolnjevati sodobne standarde potresne gradnje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je močno gradnjo postavil za politično prednostno nalogo, ko je leta 2020 potres zahteval 114 življenj.

Prebivalci Kahramanmarasa so nemočno opazovali, kako so v ruševinah izgubili svoje imetje. Foto: Reuters
Prebivalci Kahramanmarasa so nemočno opazovali, kako so v ruševinah izgubili svoje imetje. Foto: Reuters

Ni podatkov o Slovencih na tem območju

Čeprav je Turčija med Slovenci priljubljena destinacija, slovenske turistične agencije v zimskem času ne organizirajo potovanj na območje, ki ga je ponoči prizadel potres. Na zunanjem ministrstvu pa za zdaj nimajo podatkov, da bi bil kakšen Slovenec v potresu pogrešan ali prizadet, so povedali za STA.

Zaradi potresa slovenskim državljanom v prvi polovici tega meseca odsvetujejo vsa potovanja v turške province Adana, Gaziantep, Malatya, Shanliurfa, Hatay, Mardin, Dyarbakir in Maras.

Kot je na vladnem profilu na Twitterju zapisal premier Robert Golob, ga je današnji uničujoč potres v jugovzhodni Turčiji pretresel. "V mislih sem z družinami in bližnjimi žrtev ter z ranjenimi v Turčiji in Siriji. Slovenija je pripravljena nuditi pomoč," je nadaljeval.

Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon sta izrekli sožalje prebivalcem obeh držav. "V mislih smo z družinami tragično preminulih. Ranjenim želimo uspešno okrevanje, reševalnim ekipam pa varno posredovanje," je tvitnila Musar.

Dva silovita potresa v manj kot desetih urah