Cilje Islamske države v Siriji zdaj napadajo ameriške in ruske sile, veliko ofenzivo pa je zdaj sprožila še sirska vojska. Foto: Reuters
Cilje Islamske države v Siriji zdaj napadajo ameriške in ruske sile, veliko ofenzivo pa je zdaj sprožila še sirska vojska. Foto: Reuters
Ruske ladje
Moskva je v sredo v podporo kopenski ofenzivi sirske vojske napade na tarče v Siriji še okrepila z izstreljevanjem vodenih raket z vojaških ladij v Kaspijskem morju. Foto: Reuters

General Ali Abdulah Ajub je na sirski nacionalni televiziji sporočil, da je sirska vojska sprožila veliko ofenzivo, s katero naj bi znova prevzela nadzor nad številnimi mesti in vasicami v Siriji. "Operacija je namenjena osvoboditvi območij in mest, ki so jih zavzeli teroristi," je povedal Ajub.

"Nato je pripravljen braniti zaveznice, tudi Turčijo"
V Bruslju so se srečali obrambni ministri zveze Nato, ki so govorili predvsem o Siriji, ruskem posredovanju v državi in ruskih kršitvah Natovega zračnega prostora. Pred začetkom zasedanja je generalni sekretar vojaškega zavezništva Jens Stoltenberg dejal, da se ruske vojaške dejavnosti v Siriji skrb vzbujajoče stopnjujejo in dodal, da bodo ocenili razvoj dogodkov ter njihove učinke na varnost zavezništva.

Stoltenberg je na vprašanje, ali bo Nato razmislil o podaljšanju misije protiraketnega sistema Patriot, ki je nameščen v Turčiji in naj bi ga letos umaknili, odgovoril, da je Nato sposoben in pripravljen braniti zaveznice, vključno s Turčijo. Medtem se nemška tiskovna agencija DPA sklicuje na neimenovane vire, ki navajajo, da je turški obrambni minister Vecdi Gonul kolege v Natu zaprosil za močnejšo prisotnost vojaške zveze ter za sisteme zračne obrambe, ni pa zaprosil za posredovanje Natovih reakcijskih sil v Turčiji.

Stoltenberg je naštel ukrepe, ki jih je za okrepitev pripravljenosti sprejel Nato, ter omenil vzpostavitev sil za hitro posredovanje, ki bi morale biti operativne že s prihodnjim letom. Te sile, t. i. bojna konica, ki bodo štele okoli 13.000 mož, bi lahko namestili tako na vzhodu kot jugu, če bi bilo treba, je dejal Stoltenberg. "Opravljamo največjo krepitev naše kolektivne obrambe od konca hladne vojne," je še dodal Stoltenberg.

Kot je še dodal, za odvračanje potencialnih napadalcev dejanska namestitev reakcijskih sil niti ni potrebna. "Pomembno je, da bo vsak nasprotnik Nata vedel, da smo sposobni namestitve," generalnega sekretarja navaja DPA.

VB: Ruska vpletenost v vojno nevarna
Britanski obrambni minister Michael Fallon je ob prihodu na zasedanje dejal, da mora Rusija uporabiti svoj vpliv, da bi ustavila režim predsednika Bašarja Al Asada in njihove napade na civiliste, ter opozoril, da bi ruska vpletenost v sirsko državljansko vojno lahko naredila spopade še nevarnejše. Povedal je še, da bo Velika Britanija poslala nekaj svojih vojakov na Natove vzhodne meje. "To je naš odgovor na vsako nadaljnjo rusko provokacijo in agresijo," je še povedal Fallon.

Rusi nad Islamsko državo tudi z ladij
Moskva je v sredo v podporo kopenski ofenzivi sirske vojske napade na tarče v Siriji še okrepila z izstreljevanjem vodenih raket z vojaških ladij v Kaspijskem morju. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile opravile 26 napadov z vodenimi raketami in uničile infrastrukturo skrajne skupine Islamska država, natančneje 11 tarč. Tarča napadov so bile tovarne za izdelavo topovskih granat in eksplozivnih naprav, poveljniška središča, skladišča orožja in centri za urjenje. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem napovedal tudi okrepitev letalskih napadov.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo tudi, da je Moskva pripravljena vzpostaviti stik z uporniško Svobodno sirsko vojsko, ki jo podpirajo zahodne sile, da bi se dogovorili o skupnem napadu na Islamsko državo in druge teroristične skupine.

ZDA: Ruske rakete padle na Iran
Neimenovani predstavnik ZDA je medtem sporočil, da so štirje vodeni izstrelki, izstreljeni z ruskih vojaških ladij v Kaspijskem morju, namesto v Siriji v sredo pristali v Iranu, o čemer je poročala ameriška televizija CNN, ki se je sklicevala na vire v ameriškem obrambnem ministrstvu.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, pa je rusko obrambno ministrstvo te navedbe že zavrnilo. Kot so poudarili, vedno dokumentirajo tarčo pred napadom in po njem.

ZDA nočejo niti slišati o sodelovanju z Rusijo
Ameriški obrambni minister Ashton Carter je sicer spet zavrnil sodelovanje z Rusijo. "Koalicijske sile, ki se bojujejo proti Islamski državi v Siriji, ne bodo sodelovale z Rusijo, saj smo prepričani, da je ruska strategija napačna," je dejal in znova ponovil, da ruske sile napadajo tarče, ki niso Islamska država. Ob tem so Američani sporočili še, da je moralo najmanj eno ameriško letalo spremeniti svojo pot, da bi se izognilo stiku z ruskim vojaškim letalom.

Juncker: Rusijo moramo obravnavati kot enakopravno
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer opozoril, da mora Zahod Rusijo nagovarjati kot enakopravno. Ob tem je kritiziral ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki je Rusijo označil kot zgolj regionalno silo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Iz svojih pogovorov s (ruskim predsednikom Vladimirjem) Putinom vem, da se ne strinja z izjavami, kakršna je bila od Baracka Obame, da je Rusija regionalna sila. Kaj to pomeni? O Rusiji ne moremo tako govoriti," je v Passau na jugu Nemčije dejal Juncker.

Juncker je sicer dejal tudi, da mora Rusija na svoji strani veliko narediti, saj je njeno ravnanje, posebej na Krimu in vzhodu Ukrajine po njegovih besedah nesprejemljivo.

Tudi o Ukrajini in Afganistanu
Obrambni ministri Nata so razpravljali tudi o vojni v Ukrajini, pa tudi o nadaljnji prisotnosti zavezništva v Afganistanu, potem ko je talibanom septembra uspelo zavzeti Kunduz.

Ta je medtem spet prišel pod nadzor afganistanskih sil, a talibanska ofenziva je odprla vprašanje, ali lahko Nato dejansko zmanjša svoje dejavnosti v Afganistanu, kakor je načrtovano, in tam sčasoma ohrani le še manjšo civilno misijo. Glede tega po besedah Stoltenberga ministri tokrat niso sprejeli nobene končne odločitve.

Spomnimo, v soboto so ameriške zračne sile bombardirale bolnišnico v Kunduzu, v kateri so delovali Zdravniki brez meja, pri čemer so ubili 22 zdravnikov in bolnikov. Organizacija Zdravniki brez meja poudarjajo, da gre za vojni zločin in zahtevajo neodvisno mednarodno preiskavo napada.