Niinistö je za Reuters povedal, da gre za "poglobljeno sodelovanje na področjih, kjer so sicer že delovali skupaj, kot na primer vojaško usposabljanje, izmenjava informacij ter raziskav". Kot je dodal Niinistö, gre za okvirni sporazum, ki pa ne vsebuje obveze po vojaški pomoči, kar vključuje članstvo v zvezi Nato.

Zaskrbljenost zaradi Krima
Sodelovanje začenjajo v času, ko se nekatere države pritožujejo nad povečanjem ruske vojaške dejavnosti v regiji. Poleg Finske, ki ima z Rusijo več kot 1.300 kilometrov dolgo mejo, so po zasedbi Krima pred dvema letoma zaskrbljenost izrazile še Švedska ter baltske republike Litva, Latvija in Estonija, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze. Moskva trdi, da ne predstavlja nobene nevarnosti za te države in obtožuje Zahod, da ima ambicije po širitvi na to območje.

Finska se je julija prvič udeležila večerje na vrhu Nata, kar je bil dokaz o skupnih interesih. Sicer pa se Helsinki zavedajo, da bi morebitnemu koraku k članstvu v Severnoatlantskem zavezništvu sledil odgovor Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je že namignil, da bi v primeru finskega vstopa v Nato premestil vojsko bližje meji s Finsko.

Podoben dogovor podpisal že Stockholm
Po besedah Niinista želijo Helsinki sporazum z Američani podpisati, preden se zamenja ameriško vodstvo po novembrskih volitvah: "Volitve so eden izmed razlogov, da želimo sporazum podpisati jeseni. Prepričan pa sem, da bomo še naprej sodelovali, ne glede na razplet volitev." Podoben sporazum je junija z ZDA podpisala Švedska, ki prav tako ni članica Nata. Je pa maja švedski parlament dodelil Natu večji dostop do ozemlja te nevtralne države za vaje in usposabljanja.

Finska vlada je v nedavnem pregledu obrambne politike zapisala, da bo spremljala varnostne razmere v regiji ob Baltskem morju in da ohranja možnost po pridružitvi Natu odprto. Finska je med hladno vojno ostala nevtralna. Povezovala se ni niti s Sovjetsko zvezo oziroma Varšavskim paktom niti z Natom ali Evropsko unijo, kamor je sicer vstopila leta 1995.