12-letni Jurij Krivenko se v bolnišnici zdravi za levkemijo, ki je verjetno posledica izpostavljenosti radioaktivnega sevanja. Foto: EPA
12-letni Jurij Krivenko se v bolnišnici zdravi za levkemijo, ki je verjetno posledica izpostavljenosti radioaktivnega sevanja. Foto: EPA

Združeni narodi na podlagi poročila ocenjujejo - pripravil ga je Černobilski forum - da je število ljudi, ki so verjetno umrli ali bi v prihodnosti lahko umrli za posledicami radioaktivnega sevanja iz jedrske elektrarne Černobil, približno 4.000.

Ta številka vključuje 47 delavcev, t. i. likvidatorjev, ki so takoj po nesreči izvajali nujne ukrepe in so leta 1986 umrli zaradi akutnega radiacijskega sindroma ali poznejših zdravstvenih posledic, in devet otrok, ki so umrli za posledicami raka na ščitnici. Drugih 3.940 naj bi v prihodnje umrlo zaradi rakavih in drugih obolenj, povezanih s sevanjem.

Zaradi sevanja in opeklin je v prvih štirih mesecih po nesreči umrlo 28 ljudi (delavci reaktorja in t. i. likvidatorji), drugih 19 pa do leta 2004.
Številka 4.000 se nanaša le na 200.000 delavcev, ki so izvajali nujne ukrepe in blažili posledice nesreče med letoma 1986 in 1987, na 116.000 evakuirancev iz okolice reaktorja in 270.000 prebivalcev z najbolj kontaminiranih območij. Poročilo govori še o 5.000 dodatnih smrtnih primerih v prihodnje med tistimi ljudmi, ki so živeli dlje od elektrarne in so dobili nižjo dozo sevanja. Slednjih naj bi bilo okrog 6,8 milijona.

Černobilski forum je bil ustanovljen leta 2003 in združuje osem agencij OZN-a (tudi Svetovno zdravstveno organizacijo - WHO, in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo - IAEA).

Številko Černobilskega foruma, torej skupaj okrog 9.000 umrlih, zavrača organizacija Greenpeace, ki v svojem poročilu navaja, da je ali še bo za različnimi oblikami raka zbolelo 270.000 ljudi, od tega jih bo 93.000 umrlo. Greenpeace obtožuje Černobilski forum, da s smešno nizko številko namerno zavaja javnost in skuša omiliti posledice največje jedrske nesreče v zgodovini.

Onesnažena območja
Iz oblaka, ki se je dvigal iz gorečega reaktorja, so se po velikem delu Evrope širile številne vrste radioaktivnih snovi, še posebej radioaktivni jod-131, ki najbolj povzroča nastanek raka na ščitnici, in cezij 137 s 30-letno razpolovno dobo. Najbolj so bila onesnažena območja v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini, na katerih živi pet milijonov ljudi, povečano radioaktivnost pa so zaznali tudi v severni in zahodni Evropi in celo v ZDA.

Povprečna normalna letna doza naravnega sevanja na človeka je povsod po svetu 2,4 milisieverta (mSv), življenjska doza pa od 100 do 700 mSv. V Černobilu je bila od leta 1986 do 2005 povrečna doza sevanja 10 do 20 mSv, nekateri ljudje pa so letno prejeli več 100 mSv. Tisti, ki so v štirih letih po nesreči delali v neposredni okolici reaktorja, so prejeli dozo do 500 mSv.
Černobilski forum ugotavlja, da je največjo dozo sevanja prvi dan nesreče prejelo 1.000 delavcev, ki so izvajali nujne ukrepe na območju elektrarne, in okrog 400.000 okoliških prebivalcev. 116.000 prebivalcev v 30-kilometrskem pasu okrog elektrarne so evakuirali takoj po nesreči, večina drugih pa se je preselila več let kasneje. Pozneje se je nekaj, predvsem starejših, priselilo nazaj.

Zaradi zelo dolge razpolovne dobe nekaterih radioaktivnih elementov je večina tamkajšnjega prebivalstva še danes izpostavljena določeni stopnji sevanja, vendar je ta nižja od tiste, ki so ji izpostavljeni nekateri prebivalci Indije, Irana, Brazilije in Kitajske, ki živijo na območju z visoko stopnjo naravnega sevanja in pri katerih ni opaziti vpliva na zdravje.

Zdravstvene posledice
Do leta 2000 je po ocenah Černobilskega foruma v treh najbolj prizadetih državah zbolelo za rakom na ščitnici okrog 4.000 ljudi, ki so bili v času nesreče otroci ali mladostniki. Devet jih je umrlo. Nekatere druge organizacije govorijo o veliko višjih številkah, vendar je natančno število zaradi različne metodologije težko določiti.

Med delavci, ki so sodelovali pri odstranjevanju posledic nesreče, so v zadnjem času zaznali več primerov levkemije, tumorjev in bolezni obtočil, še vedno pa ni dovolj dokazov o povečani pojavnosti teh bolezni pri splošnem prebivalstvu. Prav tako ni dokazov, ki bi neposredno kazali na zmanjšano plodnost moških ali žensk zaradi izpostavljenosti sevanju ali vplivali na število mrtvorojenih otrok, nepravilnosti ploda v nosečnosti in porodne zaplete.

V Belorusiji, Ukrajini in Rusiji je bilo iz obdelovanja skupaj izločenih 784.320 kmetijskih površin in 694.200 hektarjev gozda. Skupno so stroški nesreče v dveh desetletjih znašali več sto milijard dolarjev.
Veliko ljudi je imelo številne travme zaradi hitre preselitve in strahu glede tega, kakšne bodo mogoče zdravstvene posledice. Prizadetim prebivalcev so dodelili status černobilskih žrtev, tako da so ti ljudje pogosto prevzeli vlogo invalida. Černobilski forum opozarja, da bi bil boljši naziv preživele osebe, saj jim ta ne bi dajal občutka nemoči in slabotnosti.

Razgradnja reaktorja
Da bi preprečili nadaljnji izpust radioaktivnih snovi v zrak, so v nekaj mesecih po nesreči zloglasni četrti reaktor v Černobilu prekrili z zaščitno betonsko zgradbo, znano kot sarkofag. Hitrost gradnje je vodila do pomanjkljivosti, zato obstaja nevarnost, da se zaradi vlage in korozije zruši in povzroči novo katastrofo.

V prihodnjih štirih ali petih letih zato načrtujejo izgradnjo novega varnostnega plašča, ki bi prekril celoten objekt, tako da bi sedanji sarkofag lahko odstranili in dokončno razgradili poškodovani reaktor. Vrednost projekta je ocenjena na 800 milijonov dolarjev.

A. C.