Otok je danes pod stalnim nadzorom vojske, ki skuša Šrilanko ohranjati vsaj sorazmerno varno za turiste. Foto: EPA
Otok je danes pod stalnim nadzorom vojske, ki skuša Šrilanko ohranjati vsaj sorazmerno varno za turiste. Foto: EPA
Protesti proti vojaški ofenzivi na Tamilce so pogosti. Foto: EPA
Vojska ima danes nadzor nad večino otoka. Foto: EPA
Ob 61. obletnici neodvisnosti so oblasti napovedale dokončen poraz tigrov. Foto: EPA

V zadnjih dneh so se namreč spopadi med šrilanško vojsko in uporniškimi Tamilskimi tigri spet zaostrili, žrtev pa naj bi bilo med civilisti po različnih poročilih med 100 in morda celo 2.000.



Medsebojne obtožbe
Šrilanške oblasti so sicer na začetku tedna napovedale dokončen poraz Tamilskih tigrov. "Prepričan sem, da bomo teroriste v nekaj dneh dokončno porazili," je med vojaško parado ob 61. obletnici neodvisnosti Šrilanke v Kolombu izjavil šrilanški predsednik Mahinda Radžapakse. A danes so razmere videti daleč stran od tega. Predstavnik obrambnega ministrstva je mednarodne medije in organizacije obtožil, da držijo s tigri, ki naj bi se po obtožbah oblasti v omenjene organizacije celo 'infiltrirali'.

Kolombo je medtem zavrnil pozive tujih vlad in agencij, naj ustavi svojo ofenzivo proti upornikom, da bi se tako izognili civilnim žrtvam, in znova zatrdil, da je "na pragu zmage". Šrilanka se prav tako upira pozivom k ustavitvi ognja, da bi lahko ujete civiliste evakuirali z vojnega območja, medtem ko so organizacije za človekove pravice in tuje vlade tigre obtožile, da uporabljajo civiliste kot človeški ščit.

Državljanska vojna vojska - Tamilski tigri:
- Začetek leta 1983
- 2002 premirje, 2006 zaostritev nasilja, 2008 konec premirja
- Med 50.000 in 70.000 smrtnih žrtev


Spor, ki sega v kolonialne čase
Otok že četrt stoletja pretresa bridka vojna, ki se je - kot je pogosto - porodila iz etničnih napetosti. Leta 2002 so sicer podpisali premirje, a so ga spodkopavali redni spopadi med vladnimi četami in tamilskimi uporniki, dokler ni leta 2008 tudi uradno poteklo.

Če hočemo vsaj približno razumeti vzrok spopadov, je treba razumeti zgodovino Tamilcev. Gre za starodavno manjšino na severu in vzhodu otoka. Britanci, ki so Šrilanko kolonizirali med letoma 1815 in 1948, so Tamilce kot delavce pripeljali tudi na kavne in čajne plantaže v osrednje višavje, s tem pa otoku omogočili, da je eden glavnih proizvajalcev čaja.

A večinska budistična sinhaleška skupnost je zamerila, ker je to pojmovala za favoritizem večinoma hindujskih Tamilcev pod britansko administracijo. Porast ostrejšega sinhaleškega nacionalizma po osamosvojitvi je razplamtela ogenj etnične delitve, dokler ni leta 1983 dokončno izbruhnila vojna med Tamilci, ki so zahtevali samovlado in svojo vlado.

Večina spopadov je potekala na severu, toda vojna je prodrla tudi v samo osrčje šrilanške skupnosti, saj so v 90. letih Tamilski tigri izvedli veliko krvavih samomorilskih napadov v Kolombu.

Je sploh upanje za mir?
Nasilje naj bi do danes zahtevalo že okoli 60.000 življenj in škodilo gospodarstvu ter turizmu v eni izmed južnoazijskih potencialno cvetočih družb.

Premirje, doseženo s posredovanjem Norveške leta 2002, je povečalo upanje, a kršitve so bile vse pogostejše, v naraščajočem nasilju med sprtima stranema pa je bilo leta 2006 ubitih na stotine ljudi in strah pred ponovnim začetkom vojne je bil vse bolj upravičen. Januarja 2008 se je vlada umaknila iz dogovora o premirju in čez dva tedna je dogovor tudi uradno potekel.

Mnogi analitiki menijo, da upanja za mir ni, če ne bosta strani vsaj malo popustili in se srečali na sredini.

K. S.