Odnos do prebežnikov je eden izmed pokazateljev, da sredinski stranki sprejemata politike, ki jih predlaga skrajna desnica. Foto: EPA
Odnos do prebežnikov je eden izmed pokazateljev, da sredinski stranki sprejemata politike, ki jih predlaga skrajna desnica. Foto: EPA
Parlament na Dunaju
Avstrijski politični analitiki opozarjajo na premik politike proti skrajni desnici. Foto: EPA
Norbert Hofer
Lani je skrajna desnica skoraj osvojila predsedniški položaj s kandidatom Norbertom Hoferjem. Foto: EPA

Priljubljenost protiislamske in protipriseljenske avstrijske Svobodnjaške stranke (FPÖ) je dosegla vrhunec med t. i. begunsko krizo leta 2015, ko je kritizirala odločitev vlade, da odpre vrata prebežnikom. Več kot leto dni so ji javnomnenjske ankete kazale najbolje, njena podpora je bila več kot 30-odstotna, njen predsedniški kandidat Norbert Hofer pa je lani skoraj postal predsednik države.

Zdaj pa je stranka padla na drugo oziroma tretje mesto, medtem ko so se socialdemokrati (SPÖ) in konservativna Ljudska stranka (ÖVP), ki so oblikovali avstrijsko politiko po drugi svetovni vojni, po poročanju Reutersa premaknili proti skrajni desnici.

Leta 2015 je večina prebežnikov, ki so vstopili v Avstrijo, pot nadaljevala v Nemčijo, a 90.000, oziroma en odstotek avstrijskega prebivalstva, jih je ostalo in zaprosilo za azil. Obe sredinski stranki sta nato obljubili, da česa takšnega ne bosta več dopustili.

SPÖ in ÖVP le milejši obliki FPÖ-ja
Politični analitik Anton Pelinka je omenjeni stranki označil za milejšo obliko FPÖ-ja. Njun premik močno na desno je oznanil tudi spor z Italijo na začetku julija glede nadzora meje med državama.

Italija je namreč druge članice EU-ja pozvala, naj ji pomagajo pri spopadanju z velikim številom prebežnikov, ki prihajajo čez Sredozemsko morje iz Afrike, avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil pa je zaradi skrbi pred dodatnimi prebežniki dejal, da je Dunaj pripravljen ukrepati, če se bodo prebežniki odpravili proti Avstriji.

Doskozil je za visokonakladni tabloid napovedal skorajšnji mejni nadzor na mejnem prehodu Brenner. V besedilu je pisalo tudi, da je za nadzor na meji na razpolago 750 vojakov in štiri oklepna vozila.

Italija se je besno odzvala in na zagovor poklicala avstrijskega veleposlanika v Rimu, nato pa sta tako Doskozil kot avstrijski kancler Christian Kern, oba socialdemokrata, naredila korak nazaj.

A tovrstne izjave so zadnji primer tega, da skušata sredinski stranki premagati skrajno desnico v njeni igri, poroča Reuters. Analitik Pelinka je dejal, da socialdemokrati in Ljudska stranka tekmujejo v tem, kdo bo FPÖ-ju odvzel teme, zaradi česar je skrajno desna stranka padla v anketah.

Kurz: Prebežnike v Afriko, ne Evropo
Zdaj po javnomnenjskih raziskavah vodi Ljudska stranka pod vodstvom 30-letnega predsednika stranke in zunanjega ministra Sebastiana Kurza. Ta se od maja, ko je prevzel vodenje stranke, osredotoča na vprašanji priseljevanja in integracije. Po njegovih besedah bi morali prebežnike, ki jih rešijo v Sredozemskem morju, odpeljati v Afriko, ne pa v Evropo.

Njegova stališča, pa tudi jezik glede te teme so včasih tako podobni FPÖ-jevim, da ga je skrajno desna stranka že obtožila plagiatorstva.

Prejšnji mesec je tako Kurz dejal, da želi zapreti muslimanske vrtce, češ da predstavljajo kraj, kjer se vzgaja "vzporedna družba", FPÖ pa je odvrnil, da nekaj takšnega zahteva že leta in da Kurz nima "volje in poguma", da bi to zares izvedel.

Kancler Kern je pri tem vprašanju sicer nasprotoval Kurzu, a je predstavil načrt za "prevzem nadzora nad priseljevanjem" in do leta 2020 drastično zmanjšati število priseljencev iz Afrike. Poleg tega je zagovarjal prepoved muslimanskega pokrivala za obraz v imenu reda in zakonitosti.

Skrajna desnica del koalicije?
FPÖ-ju se je medtem uspelo delno znebiti stigme, ki se ga drži. Socialdemokrati so tako odprli vrata za oblikovanje koalicije s to stranko, s čimer so prekinili 30 let trajajočo prepoved za kaj takega, za katero so se sami odločili.

V Avstriji stranke zaradi proporcionalnega volilnega sistema le redko osvojijo večino, zaradi česar morajo oblikovati koalicije. SPÖ in ÖVP sta skupaj vladala večino časa v zadnjih 70 letih, zdaj pa sta bolj narazen. Politični analitik Thomas Hofer je dejal, da so FPÖ-jeve možnosti za vstop v vlado največje v več kot 10 letih, da bi stranka osvojila prvo mesto in dobila položaj kanclerja, pa so zelo majhne.

Ker so stranke, podobne FPÖ-ju, po Evropi močno napredovale v podpori, bi bile diplomatske posledice za Avstrijo ob morebitnem vstopu skrajne desnice v vlado manjše kot leta 2000, ko je bila stranka v koaliciji z Ljudsko stranko, zaradi česar je EU proti državi uvedel sankcije.