V Nemčiji živeči Turki čakajo na oddajo svojega glasu. Foto: Reuters
V Nemčiji živeči Turki čakajo na oddajo svojega glasu. Foto: Reuters
V Nemčiji živi 1,4 milijona Turkov. Foto: Reuters

Razsežnost vohunjenja je prišla na dan, ko je vodja turške obveščevalne službe Hakan Fidan predal seznam oseb vodji nemških obveščevalcev Brunu Kahlu, pišejo nemški mediji. Na seznamu so bili poleg imen oseb tudi njihovi naslovi in telefonske številke, predstavnik Turčije pa naj bi predložil tudi fotografije nadzorovanih oseb.

Da Turčija v Nemčiji izvaja vohunske dejavnosti, je Ankaro obtožil tudi notranji minister nemške zvezne dežele Spodnja Saška Boris Pistorius. "Opazno je, kako intenzivno in neusmiljeno se preiskujejo ljudje, ki živijo v tujini," je dejal Pistorius in dodal, da je to nevzdržno ter nesprejemljivo. Kot je dejal, je Ankara prosila uradni Berlin, naj ji pomaga pri vohunjenju za domnevnimi Gülenovimi podporniki - 300 posamezniki in 200 organizacijami.

Turki so seznam z imeni dali nemški obveščevalni službi, ta pa ga je posredovala vladam zveznih dežel. Toda vlada Spodnje Saške je o tem obvestila deset "tarč" s seznama, med drugim šolo in dve podjetji, saj so bili zaskrbljeni, da bi bili ljudje deležni povračilnih ukrepov, če bi potovali v Turčijo in ne bi vedeli, da jih turške oblasti opazujejo.

Čistka po spodletelem puču
Turške oblasti so se po besedah Pistoriusa odzvale paranoično in imajo vse Gülenove privržence za teroriste in sovražnike države, čeprav za to nimajo nikakršnih dokazov. "Do danes nimamo nikakršnih dokazov, da so Gülenovi podporniki kakor koli kršili kakšen zakon," je dodal.

Ankara je po spodletelem puču izvedla obsežno čistko med privrženci 75-letnega v ZDA živečega klerika, ki zanika vsakršno vpletenost v julijske dogodke. Zaradi suma povezav z Gülenovim gibanjem je bilo aretiranih več kot 41.000 ljudi, 100.000 je bilo suspendiranih ali so ostali brez služb, med njimi številni učitelji, policisti, tožilci in novinarji.

Nemčija in Turčija sta v zadnjih tednih že tako v sporu zaradi turškega referenduma o spremembi ustave, da bi lahko v Turčiji uvedli predsedniški sistem. Največja turška diaspora živi prav v Nemčiji in zato se je Erdogan v zadnjih tednih tako boril ter zaradi prepovedi predreferendumskih shodov v Nemčiji in na Nizozemskem zaostril odnose z Evropsko unijo. Na referendumu 16. aprila lahko svoj glas odda približno 1,4 milijona v Nemčiji živečih Turkov, glasovanje pa se je za diasporo začelo v ponedeljek.