Robert Badinter. Foto: EPA
Robert Badinter. Foto: EPA

Badinter je vodil komisijo, ki jo je avgusta 1991 ustanovil svet ministrov tedanje Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice Evropske unije. Namen komisije je bil v okviru mirovne konference za Jugoslavijo rešiti pravna vprašanja, povezana z razpadanjem Jugoslavije.

Komisija je med 7. decembrom 1991 in 13. avgustom 1993 izdala petnajst pravnih mnenj. Njeno stališče je bilo, da je Jugoslavija razpadla, da je na njenem ozemlju nastalo pet enakovrednih držav naslednic in da Srbija s Črno goro ne more biti edina naslednica. Te ugotovitve so omogočile mednarodno priznanje Slovenije.

V Franciji je Badinter bolj znan kot nekdanji pravosodni minister, ki je ukinil uporabo giljotine leta 1981, in sicer med predsedovanjem Françoisa Mitterranda, ki je smrtni kazni nasprotoval. Predlog zakona, ki je ukinil uporabo giljotine, je bil eden prvih Badinterjevih ukrepov.

Predsednik Francije Emmanuel Macron je na družbenem omrežju X Badinterja označil za "odvetnika, pravosodnega ministra, človeka, ki je ukinil smrtno kazen". Zanj je zapisal, da je bil "vedno na strani razsvetljenstva".

Kot judovski intelektualec, čigar oče je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču, je bil Badinter tarča sovraštva francoske desnice.

Leta 1982 je sodiščem naložil, naj ukrepajo zoper organiziran kriminal in terorizem, a naj se izognejo polnjenju zaporov z ljudmi, ki so storili manjše prekrške.

Med letoma 1986 in 1995 je bil predsednik ustavnega sodišča oziroma Ustavnega sveta, od leta 1995 do leta 2011 pa je bil v senatu.

Slovenski premier Robert Golob je izrekel sožalje ob smrti Badinterja in poudaril, da je kot predsednik mednarodne arbitražne komisije ob razpadu Jugoslavije odigral ključno vlogo v zgodovini Slovenije. Ugotovitve komisije so namreč odprle pot za mednarodno priznanje Slovenije.

"Gospod Badinter je odigral ključno vlogo v zgodovini Slovenije, ko je kot predsednik mednarodne arbitražne komisije pripravil poročilo, čigar glavno mnenje je bilo, da je Jugoslavija prenehala obstajati. S to ugotovitvijo je bila odprta pot mednarodnemu priznanju Slovenije in ureditvi nasledstva SFRJ," je na omrežju X zapisal Golob.