Kdo bo vodil Italijo (z desne proti levi, v nasprotni smeri urinega kazalca: Mario Monti, italijanski novinar in politik Oscar Giannino, Silvio Berlsconi, Mario Monti, Pier Luigi Bersani in Beppe Grillo)? Foto: EPA
Kdo bo vodil Italijo (z desne proti levi, v nasprotni smeri urinega kazalca: Mario Monti, italijanski novinar in politik Oscar Giannino, Silvio Berlsconi, Mario Monti, Pier Luigi Bersani in Beppe Grillo)? Foto: EPA

- Levosredinska Demokratska stranka Luigija Bersanija: 29,54 odstotka, 340 sedežev;
- Desnosredinska stranka Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode: 29,18 odstotka, 124 sedežev;
- Gibanje 5 zvezd: vodja Beppe Grillo, 25,55 odstotka, 108 sedežev;
- Gibanje Državljanska izbira nekdanjega premierja Maria Montija: 10,56 odstotka, 45 sedežev;
- Še vedno se čaka na 13 sedežev, ki bodo znani po štetju glasov iz pokrajine Valle D’Aosta.


*Število sedežev v senatu je odvisno od izidov volitev v posamezni pokrajini:

- Nobena od strank skupaj z zavezniki ni dobila dovolj glasov za osvojitev 158 sedežev, ki so potrebni za večino v senatu;
- Demokratska stranka naj bi dobila 113 sedežev (31,63 odstotka);
- Ljudstvo svobode naj bi zasedlo 116 sedežev (30,72 odstotka);
- Gibanje 5 zvezd: 54 sedežev (23,79 odstotka);
- Gibanje Državljanska izbira: 18 sedežev (9,13 odstotka);
- 14 sedežev bo znanih po preštetju glasov v pokrajinah Trentino in Valle D’Aosta.
Italija po volitvah v politični krizi

V volitvah za poslansko zbornico je levosredinska koalicija Piera Luigija Bersanija prejela 29,54 odstotka glasov in ji bo tako pripadlo 340 sedežev. Desnosredinsko zavezništvo Silvia Berluscinija je osvojilo 29,18 odstotka glasov in mu bo tako pripadlo 124 sedežev.

Za senat je Bersanijev blok sicer pobral največ glasov, to je 31,63 odstotka, ne pa tudi večine sedežev. Zasedel jih bo namreč 113, medtem ko jih bo šlo Berlusconijevemu zavezništvu, ki je prejelo 30,72 odstotka glasov, 116. Leva sredina bo morala tako v zgornjem domu parlamenta, od katerega potrditve so odvisni vsi zakoni, poiskati partnerja.

Na tretje mesto v senatu se je presenetljivo uvrstilo protestno Gibanje 5 zvezd komika Beppeja Grilla, ki je dobilo 23,79 odstotka glasov in bo imelo 54 sedežev. Hud udarec pa je utrpel odhajajoči tehnični premier Mario Monti, ki je s svojim sredinskim zavezništvom dobil le 9,13 odstotka glasov in tako zasedel 18 sedežev.

V poslanski zbornici je medtem Gibanje 5 zvezd s 25,55 odstotka glasov postalo celo največja posamična stranka, imelo pa bo 108 poslancev. Montijevo zavezništvo pa je podprlo 10,56 odstotka volivcev in bo imelo 45 poslancev. Volitev se je po podatkih notranjega ministrstva udeležilo dobrih 75 odstotkov volilnih upravičencev.

Negativen odziv finančnih trgov
Italija se je tako znašla v nekakšnem zastoju, saj je za vladanje potrebna večina v obeh domovih. To pa za tretje največje gospodarstvo v območju evra, ki je močno zadolženo in v globoki recesiji, niso dobri obeti.

Finančni trgi so se na izide volitev odzvali negativno. V današnji izdaji šestmesečnih zakladnih menic je moral Rim privoliti v skoraj enkrat višjo zahtevano donosnost kot v primerljivi zadnji izdaji. Donos do dospelosti italijanske 10-letne obveznice se je zvišal za več kot 0,60 odstotne točke, osrednji indeks milanske borze FTSE Mib pa se je zniževal tudi za več kot pet odstotkov.

Vlagatelji se bojijo, da bi politično zapleten izid volitev privedel do zastoja v reformah in k prenehanju fiskalne konsolidacije. To pa bi bila tudi slaba novica za evroobmočje, zato je negotov izid volitev močno odmeval tudi po Evropi.

Evropska komisija je v odzivu poudarila, da od Rima še naprej pričakuje spoštovanje zavez za ureditev javnih financ in izvedbo reform. Dodala je, da sliši skrbi Italijanov, a vztraja pri svoji politiki zategovanja pasu in reform.

Da mora Italija čim hitreje oblikovati novo trdno vlado, sta poudarila tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle in francoski finančni minister Pierre Moscovici. Da izid volitev ne bo imel pozitivnih posledic "ne za Italijo ne za preostalo Evropo", pa je dejal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo.

Avstrijski kancler Werner Faymann je medtem opozoril na pohod "komikov" v politiki. V italijanski Katoliški cerkvi pa so ocenili, da je resnična lekcija za politike v Rimu močan dvig populističnih sil na volitvah.

Iskanje morebitnih koalicij bo sicer naporno. Berlusconi je v televizijskem pogovoru dejal, da Italija potrebuje vlado, nove predčasne volitve pa da "niso potrebne". Medtem ko nekdanji premier namiguje na veliko koalicijo z Bersanijem, pa se mu sodelovanje z Montijem ne zdi mogoče.

Bersani je pozneje napovedal, da njegova koalicija ne bo sklepala zavezništev z nobeno izmed strank, ampak bo odšla pred parlament s seznamom ključnih reform. V Demokratski stranki, ki, čeprav je dobila najvišjo podporo volivcev, ni postala zmagovalka volitev, morajo biti protagonisti sprememb, je dejal Bersani in priznal de facto poraz na volitvah.

"Ne bomo se šli diplomacije z enim ali drugim. Predlagali bomo nekatere ključne točke reform. V parlamentu bomo predstavili reformo institucij, reformo politike, vključno z novim zakonom o strankah, ukrepe za zaščito tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela, in novo evropsko politiko za ustvarjanje delovnih mest," je naštel.

V Gibanju Pet zvezd sicer morebitni veliki koaliciji napovedujejo kratko življenje. Vodja gibanja Beppe Grillo je v svojem blogu takšni veliki koaliciji napovedal vsega sedem, osem mesecev življenja, ki pa da bo katastrofalno.

Slovenci s predstavnico v poslanski zbornici
Slovenija je italijanske volitve še posebej natančno spremljala zaradi njihovega pomena za slovensko manjšino v Italiji. Slovenci v Italiji bodo še naprej imeli predstavnico v italijanskem parlamentu, saj je bila v poslansko zbornico na listi Demokratske stranke izvoljena Tamara Blažina.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pa je v izjavi za medije dejala, da jo izid italijanskih volitev preseneča. "Sama se zelo čudim, kako lahko nekdo vendarle prejme tako veliko število glasov, potem ko vemo, kaj vse se je v vmesnem času zgodilo oziroma kaj vse se očita na primer Berlusconiju," je dejala.

Poudarila je še, da se odnos javnosti do slovenske manjšine izboljšuje, na finančnem področju pa Slovenci občutijo trenutno nedelovanje italijanske politike oziroma slabo finančno stanje.


- Levosredinska Demokratska stranka Luigija Bersanija: 29,54 odstotka, 340 sedežev;
- Desnosredinska stranka Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode: 29,18 odstotka, 124 sedežev;
- Gibanje 5 zvezd: vodja Beppe Grillo, 25,55 odstotka, 108 sedežev;
- Gibanje Državljanska izbira nekdanjega premierja Maria Montija: 10,56 odstotka, 45 sedežev;
- Še vedno se čaka na 13 sedežev, ki bodo znani po štetju glasov iz pokrajine Valle D’Aosta.


*Število sedežev v senatu je odvisno od izidov volitev v posamezni pokrajini:

- Nobena od strank skupaj z zavezniki ni dobila dovolj glasov za osvojitev 158 sedežev, ki so potrebni za večino v senatu;
- Demokratska stranka naj bi dobila 113 sedežev (31,63 odstotka);
- Ljudstvo svobode naj bi zasedlo 116 sedežev (30,72 odstotka);
- Gibanje 5 zvezd: 54 sedežev (23,79 odstotka);
- Gibanje Državljanska izbira: 18 sedežev (9,13 odstotka);
- 14 sedežev bo znanih po preštetju glasov v pokrajinah Trentino in Valle D’Aosta.
Italija po volitvah v politični krizi