V Ayutli je število oboroženih vaščanov, ki skrbijo za mir in red, naraslo že na več kot tisoč. Foto: EPA
V Ayutli je število oboroženih vaščanov, ki skrbijo za mir in red, naraslo že na več kot tisoč. Foto: EPA
Vaške straže danes delujejo v 13 mehiških zveznih državah. Foto: EPA
Vaške straže delujejo tudi kot posredniki med domačini ter policijo in vojsko. Foto: EPA
V Mehiki je kriminal močno narasel po tem, ko je prejšnji predsednik Felipe Calderon napovedal vojno proti mamilarskim združbam. Foto: EPA

V zvezni državi Guerrero je vaška straža mesteca Ayutla tako prerasla v organizacijo, ki danes šteje več tisoč članov, poroča BBC. O tem smo pred tedni že pisali.

Neuradni sedež vaške straže je kar poulični vogal, kjer je razpostavljenih nekaj starih stolov, miza, sod in nekaj vreč peska. Mladeniču brez čevljev in z zavezanimi rokami ukažejo, naj se usede. "Ne bomo grdo ravnali z njim ali bili agresivni," razlaga Leonides Ramos Ortiz, član samoobrambne enote. "Samo poskrbeli bomo zanj do začetka preiskave."
Odkar so januarja letos prerasli v organizacijo, so neusposobljeni, a oboroženi civilisti iz Ayutle in okoliških vasi opravili že okoli 50 tovrstnih "aretacij". Pa čeprav nimajo nobenih zakonskih pooblastil in sploh ne bi smeli biti oboroženi. To domačinov, ki redno prihajajo na sedež vaške straže in poročajo o kriminalu, očitno ne moti.

Vroča država
Dona Juana
, slabotna starejša ženska, ima težave s svojim sosedom, ki ji skuša ukrasti zemljo. "Pravi, da bo zvezal mojega soproga in ga vlekel s konjem, mene da bo ubil, mojo hčerko pa ugrabil," potoži. Dona Juana se je obrnila na policijo, lokalni svet in ministrstvo za javne zadeve, a ni nič pomagalo. Njena edina rešitev naj bi bila tako vaška straža.

Klasična policija in vojska sta namreč prepredeni s korupcijo in jih za svoje delovanje redno izkoriščajo kriminalne združbe. Odkar imajo v Ayutli vaško stražo, je organiziranega kriminala tam vse manj, zatrjujejo.

Guerrero je ena izmed t. i. vročih zveznih držav. V njej že dolgo potekajo mamilarski boji za ozemlje, saj tu pridobijo več kot polovico mehiškega heroina. Karteli v pogorju Sierra Madre gojijo mak in marihuano, kokain pa tihotapijo v ZDA prek gorskih prelazov. Umori in ugrabitve so v Ayutli skorajda del vsakdana in ni redkost, da policija v neoznačenih grobovih odkriva človeške posmrtne ostanke.

Obtožbe mučenja
Letijo pa na vaško stražo tudi obtožbe o mučenju. Rafael Mendoza Ventura, odvetnik, ki zastopa nekaj ljudi, ki so jih vaščani pridržali januarja, zdaj pa proti njim poteka preiskava, je povedal, da so njegove stranke stresali z elektriko, jih pretepali in jim čez glavo poveznili plastične vrečke - podobno kot počne policija, da izsili priznanja od osumljencev.

Vaške straže danes delujejo v 13 mehiških zveznih državah in v več kot 60 naseljih. A strokovnjaki opozarjajo, da gre za potencialno nevaren pojav, ki bi ga oblasti nujno morale zajeziti.
"V Ayutli je zelo nevarno - kratkoročno nekaj pridobiš, na daljši rok pa bodo te skupine postale frankensteini. Malo po malo bodo dobile moč in sredstva, potem pa se jih ne bo dalo več ustaviti," opozarja Luz Paula Parra, varnostna strokovnjakinja pri CIDE-ju (Center za preiskave in gospodarske vede v Ciudadu de Mexico).

Pri tem izpostavlja primere drugje po Latinski Ameriki, denimo v Kolumbiji, kjer so se samoobrambne skupine med državljansko vojno preoblikovale v paravojaške ubijalske stroje.