Ameriški spletni velikan je po nemških mestih postavil plakate, ki prikazujejo ljudi, ki izražajo svojo zaskrbljenost glede uporabe omrežja, obenem pa dodajajo obrazložitve, kako ga bolje uporabljati.

Skrb glede sovražnega govora, ki je narasla po prihodu več kot milijona prosilcev za azil v Nemčijo v zadnjih letih, je še dodatno okrepila zaskrbljenost, ki izhaja iz nemške zgodovine 20. stoletja, poroča Reuters.

"Facebookov zakon"
Nove zakonodaje se je prijelo ime zakon Facebook, čeprav bo veljal tudi za druge platforme, kot sta Twitter in Googlov YouTube. Poslanka iz Zelenih Renate Künast je dejala, da je "Facebook deležen veliko pozornosti, ker ga toliko uporablja skrajna desnica". Poslanka je od Facebooka zahtevala, naj žaljive vsebine umakne z njenega profila, a je zaskrbljena, da je zakon preobsežen.

Zakon je bil sprejet junija letos po porastu grozečih objav, ki so bile uperjene še posebej proti tujcem in politikom, ki podpirajo begunce.

Zakonu nasprotuje skrajno desna protipriseljenska stranka Alternativa za Nemčijo, ki je septembra dosegla uvrstite v parlament, češ da omejuje svobodo govora.

Tudi Facebook je zakonu nasprotoval in si prizadeval, da ga ne sprejmejo, zdaj pa se pripravlja na njegovo uveljavitev. Tako bo uporabnikom ponudil novo obliko poročanja o morebitno nezakonitih vsebinah.

Zakon začne veljati s prvim januarjem, od takrat naprej pa bodo družbena omrežja morala biti sposobna hitro odstraniti žaljive objave. Facebook pravi, da ima v Nemčiji na voljo 1.200 ljudi, ki pomagajo pri preverjanju vsebin. Po vsem svetu ima v ta namen zaposlenih 7.500 ljudi.

Skrb za zasebnost
Medtem ko so v Nemčiji dobro sprejeli naročanje prek spleta – Nemčija je za podjetje Amazon drugi največji trg po ZDA – pa so glede uporabe družbenih omrežij bolj zadržani kot v drugih državah.

Tako ima v Nemčiji okoli 41 odstotkov ljudi profil na Facebooku, kar je precej manj kot 66 odstotkov v ZDA, 64 v Veliki Britaniji ali 56 v Franciji. Tako kažejo podatki agencij za družbena omrežja Hootsuite in We Are Social.

Nemci so zelo pazljivi glede svojih osebnih podatkov, delno tudi zaradi nadziranja vzhodnonemške tajne policije Stasi do padca komunističnega sistema leta 1989, predtem pa gestapa v času nacizma. Facebook se tako v kampanji posebej posveča tudi vprašanju zasebnosti na omrežju. Tako priporoča izbris vsebin, za katere bi bilo komu žal, da jo je objavil.

V organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito podatkov, medtem dvomijo o tem, da je osebne podatke na družbenih omrežjih tako preprosto izbrisati, kot pravi Facebook v svoji kampanji "Naredi Facebook svoj Facebook", ki je bila sprožena že leta 2016, a so jo julija letos spet zagnali.