Nekateri prebivalci se navzočnosti vojske na ulicah bojijo, drugi menijo, da bi se moralo to zgoditi prej. Foto: Reuters
Nekateri prebivalci se navzočnosti vojske na ulicah bojijo, drugi menijo, da bi se moralo to zgoditi prej. Foto: Reuters
Brazilija
Do nasilja in posredovanja policije in vojske prihaja predvsem v revnih predelih Ria de Janeira. Foto: Reuters

Predsednik Brazilije Michel Temer je dejal, da so tolpe "pravzaprav prevzele" širše območje mesta Rio de Janeiro z 12 milijoni prebivalcev. V zadnjih osmih letih je nasilje v Riu močno naraslo. Lani je glede na leto 2016 število ubojev naraslo za osem odstotkov, glede na leto 2015 pa za 26 odstotkov, kažejo statistični podatki vlade Ria de Janeira.

V zadnjih letih je bila vojska že večkrat uporabljena v poskusih zatreti nasilje tolp, poroča Reuters, in to predvsem v revnih predelih širšega območja mesta Rio. Tam se namreč močne mamilarske tolpe in paravojaške milice borijo za nadzor nad ozemljem, spopadajo pa se tudi s policijo.

Nasilje, ki je praviloma omejeno na revne predele mesta, je začelo vplivati tudi na njegove bogatejše in razmeroma varnejše dele, poroča Reuters. Televizije so tako prenašale posnetke množičnih ropov turistov v času slovitega karnevala, ki se je končal v sredo.

Vojsko v Riu de Janeiru bo vodil general Walter Souza Braga Netto, ki je bil na čelu varnosti tudi med olimpijskimi igrami leta 2016. Odgovarjal bo neposredno Temerju in ne oblastem v Riu.

Kritike in pohvale posredovanja vojske
Odzivi na vladno željo po posredovanju vojske so različni. 21-letni električar Eduardo Silva je tako dejal, da bo navzočnost vojske povzročila več streljanja, žrtve bodo pa nedolžni. "Več mrtvih bo, kot jih imamo zdaj," je dejal.

30-letni telekomunikacijski delavec Rogerio Marin pa je dejal, da bi moral biti ukaz o posredovanju vojske "izdan veliko prej".

Temer napoveduje ministrstvo za javno varnost
Po podpisu odloka o vojaškem nadzoru v Riu de Janeiru je predsednik Temer napovedal še ustanovitev posebnega ministrstva za javno varnost, ki bo usklajevalo različne ukrepe za boj proti nasilju kriminalnih združb, sicer pa bo imelo podoben portfelj kot notranje ministrstvo.

Zamude s pokojninsko reformo
Ukrep vlade pa bo morda povzročil zamudo pri glasovanju o pokojninski reformi v kongres. Predlog nove zakonodaje, ki naj bi reševala ogromen primanjkljaj v pokojninski blagajni, namreč potrebuje spremembo ustave, kar pa je prepovedano v času takšnih vladnih posegov.

A predsednik Temer zdaj pravi, da bi lahko preprosto preklical odlok o posredovanju vojske zgolj za čas glasovanja in tako omogočil sprejetje reforme.

Predsednik Temer, ki bo odstopil po volitvah oktobra letos, si je prizadeval za glasovanje o nepriljubljeni reformi do konca februarja, preden se bodo člani kongresa osredotočili na ponovne izvolitve. A Temerjevi ministri priznavajo, da jim primanjkuje 40 glasov za sprejetje omiljene različice reforme v spodnjem domu kongresa.