Bikoborbe so v Španiji izjemno priljubljene, matadorji pa imajo status narodnih junakov. Foto: EPA
Bikoborbe so v Španiji izjemno priljubljene, matadorji pa imajo status narodnih junakov. Foto: EPA
Bikoborbe
Bikoborbe imajo tudi številne nasprotnike, ki trdijo, da gre za mučenje živali. Foto: EPA
Ernest Hemingway
Ernest Hemingway je bil velik oboževalec bikoborb. Nekoč je zapisal: "Bikoborba je edina umetnost, pri kateri je umetnik v smrtni nevarnosti in pri kateri gre stopnja bleščečega nastopa na račun časti borca." Foto: National Archives

Predsednica madridskih oblasti Esperanza Aguirre je odločitev vlade, da bodo bikoborbe razglasili za kulturno dediščino, obrazložila z besedami, da se noben drug dogodek ne more tako jasno identificirati s špansko in sredozemsko kulturo. Ob tem je kot dokaz navedla navdušenje nad bikoborbami, ki so jih gojile vidne osebnosti iz sveta umetnosti, kot so bili slikarja Pablo Picasso in Salvador Dali, pisatelj Ernest Hemingway, pa tudi španski pesnik in dramatik Federico Garcia Lorca.

Aguirrejevi je prikimal tudi podpredsednik madridske vlade Ignacio Gonzalez, ki je dejal, da imajo bikoborbe poseben kulturni pomen za Španijo, in tako odgovoril nasprotnikom, ki bikoborbe predstavljajo kot mučenje živali.

V Kataloniji bi bikoborbe prepovedali
Predlog Esperanze Aguirre je sprožil burne odzive tako v Madridu kot v drugih delih Španije. Nekateri časniki so jo obtožili političnega oportunizma in motenja razprave, ki trenutno poteka v katalonskem parlamentu v Barceloni, kjer se pogovarjajo o tem, da bi bikoborbe zaradi njihove krutosti prepovedali. Okoljska komisija v katalonskem parlamentu, ki razpravlja o morebitni prepovedi bikoborb, je zeleno luč za razpravo v parlamentu dobila že leta 2009.

Del kulture ali mučenje živali?
V katalonskem parlamentu se tako krešejo mnenja o krutosti bikoborb in o njihovem pomenu za špansko zgodovino. Bikoborec Joselito je pred začetkom razprave povedal, da je bikoborba "čustvo, strast življenja in smrti, spoštovanje in dajanje". Med strokovnjaki, ki sodelujejo v razpravi, je tudi francoski filozof Francis Wolf, ki je bikoborbe opisal kot del svetovne dediščine, kot spektakel "izjemne lepote in edinstvenih emocij", katerega konec vodi v pokončanje bika.

Ob tem nasprotniki bikoborb poudarjajo predvsem trpljenje bikov, ki jim v telo zapičijo več dolgih sulic, na koncu pa jih pokončajo z meči. Filozof Jesus Mosterin je prepričan, da bikoborb nikakor ne gre braniti v imenu tradicije, saj so lahko tudi tradicije nesprejemljive, ob tem pa je izpostavil primer obrezovanja žensk in nasilja nad ženskami. Njegove komentarje je zavrnila tako Socialistična stranka premierja Joseja Luisa Zapatera kot opozicijska konservativna Ljudska stranka, ki je Mosterina obtožila, da želi napraviti nasilje v družini za trivialno.

Kaj bikoborbe pomenijo za Španijo?
Bikoborbe so za zdaj še neločljiv del španske zgodovine in kulture, ki jih nekateri vidijo kot nedopustno krutost, za druge pa so vrsta umetnosti, ki ima v Španiji prav posebno vlogo. Vsekakor so bikoborbe ena večjih znamenitosti za tisoče turistov, ki vsako leto obiščejo državo na Pirenejskem polotoku.

Sezona bikoborb se v Španiji vsako leto začne na velikonočni konec tedna, ko se največji bikoborski prazniki dogajajo v Madridu in v Andaluziji, v Malagi in Sevilli, pa tudi Valencia ni izjema. Sezona bikoborb traja do konca oktobra, ko bikoborci za nekaj mesecev pospravijo svoja ogrinjala.

Matadorji so pravi nacionalni junaki
Pravila španske bikoborbe se razlikujejo od tistih, ki veljajo za bikoborbe drugod po svetu. Trije matadorji se bojujejo z vsak po dvema bikoma, pri tem pa jim pomaga šest pomočnikov. "Tekma" se začne, ko matadorji ob zvoku trobent vstopijo v areno in se predstavijo, za njimi pa v areno spustijo bika. Bikoborbe potekajo v treh etapah. Najprej nastopita matador in njegov pomočnik, ki bika razdražita in ga prvič zbodeta, nato pa nastopijo drugi pomočniki, ki bika zbadajo z ostrimi palicami. Zadnje dejanje je znova prepuščeno matadorju, ki s seboj v areno prinese ogrinjalo in meč.

Po zelo teatralni borbi, ki je v Španiji priznana veščina, matador zabode bika skozi hrbet naravnost v srce, da se ta zruši po tleh. Matadorji, ki so za Špance pravi narodni junaki, si, če je občinstvo zadovoljno z njihovo predstavo, prislužijo stoječe ovacije.

Bikoborbe prepovedane na Kanarskih otokih
Razprava o bikoborbah je v Španiji verjetno zgodba, ki se ne bo nikoli končala in kjer ne bo ne zmagovalcev in ne poražencev. Če bo Katalonija uspela in bo prepovedala bikoborbe, bo to prva španska avtonomna pokrajina, ki bo to storila po Kanarskih otokih, kjer so bikoborbe prepovedali že leta 1991.