Ob besedi bikoborba se večini ljudi v glavi porodi pomislek na krvavečega bika, ki je že ob vstopu v areno obsojen na mučno smrt. Bikoborba ali po špansko corrida de toros pa je v Španiji nekaj popolnoma drugega in javna ljudska zabava.

Bikoborba je v Španiji umetnost
Vsako nedeljo se Španci množično zberejo v bikoborskih arenah, da bi videli predstavo, v kateri se poklicni bikoborci, narodni junaki, bojujejo z biki. Prava bikoborba za Špance nikakor ni le tekanje za bikom, ampak gre za posebno umetnost. To je poseben ples, poseben obred, umetnost obvladovanja bika v areni, ki se kažejo v premišljenih elegantnih gibih matadorjev.

Bikoborci (po špansko toreros ali matadores) nosijo posebne slikovne noše, ki so namenjene samo bojevanju. S posebnimi gibi in z zamahi z rdečimi ogrinjali dražijo bika. Ko bik postane zelo napadalen in v njem vre le še ubijalska kri, bikoborec vzame posebno sulico, okrašeno z barvnimi trakovi in dolgimi peresi, se približa biku in ob zadnjem vzliku zabode sulico biku v zgornji del telesa. Bikoborec je ob ležečem, mrtvem biku deležen aplavza, vzklikanja in slave, meso bika, ki je bil ubit v bikoborbi, pa se naslednji dan v mesnicah prodaja kot najboljše in najdražje meso.

Množice navdušeno pozdravljajo uspehe bikoborca
Presenetljivo množica v areni ob akrobacijah, ki jih izvaja bikoborec, in smrtnih udarcih, ki jih zadaja biku, uživajo; vsakič, ko se bik zažene v ogrinjalo, zakličejo "ole". Bikovo mučenje in njegovo pihanje skozi nosnice gledalce spodbuduja in bolj nečloveška je predstava, glasneje vzklikajo.

Po vsem svetu pa tudi v Španiji so vedno glasnejša nasprotja med tistimi, ki bikoborbo neizprosno podpirajo, in njenimi nasprotniki. Bikoborski navdušenci pravijo, da je to dolga, pomembna in neločljiva kulturna tradicija države, drugi, predvsem skupine za varstvo živali, pa se sklicujejo na nečloveško trpljenje živali med predstavo.

Ernest Hemingway je v knjigi Smrt popoldne zapisal: "Bikoborba je edina umetnost, pri kateri je umetnik v smrtni nevarnosti in pri kateri gre stopnja bleščečega nastopa na račun časti borca". In ne glede na to, kako grozljiva in nesprejemljiva se nam zdi bikoborba, v španski kulturi ta trditev popolnoma drži.

B. T.