Potem ko so v javnost prišle ocene, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu z obrazložitvijo sodbe nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću Miloševića opralo krivde za zločine v BiH-u, je prišlo do pobude za postavitev spomenika pokojnemu srbskemu in jugoslovanskemu predsedniku.

Pobuda, ki prihaja iz nekdanje Miloševićeve stranke SPS, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sprožila plaz odzivov na družbenih omrežjih. Nekateri trdijo, da je bil Milošević zgodovinska osebnost in si zasluži spomenik, drugi grozijo, da od spomenika ne bo ostalo nič, če ga bodo zares postavili.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je dejal, da je glede spomenika Miloševiću v dilemi, in ob tem opozoril, da spomenik Srbov ne bi smel deliti, temveč bi jih moral združevati.

Poskus "oprati lastno ime"
Profesor psihologije in nekdanji član srbske vlade po strmoglavljenju Miloševića Žarko Korać je ocenil, da gre pri pobudi za postavitev spomenika za poskus "oprati lastno ime", čeprav bo to naletelo na negativen odziv tako na Balkanu kot v Evropi.

Urednik beograjskega dopisništva Radia svobodna Evropa Miloš Teodorović pa meni, da je pobuda vrhunec brezobzirnosti. Kot je dejal, "se še dobro spomnimo tistih časov in tega, kaj smo takrat preživljali".

Karadžića je haaško sodišče 24. marca letos obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, zločinov v Sarajevu, ugrabitve talcev in številnih vojnih zločinov v sedmih občinah Bosne in Hercegovine. Karadžić se je na sodbo prejšnji mesec sicer pritožil.

Milošević, ki so mu sodili za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti, je v priporu haaškega sodišča umrl 11. marca 2006, še pred koncem sojenja. Po njegovi smrti je haaško sodišče primer opustilo in tako nikoli ni izreklo sodbe.