Na trgu Taksim v Carigradu se je zvečer zbralo več tisoč podpornikov Erdogana. Podobno je bilo tudi v Ankari. Foto: Reuters
Na trgu Taksim v Carigradu se je zvečer zbralo več tisoč podpornikov Erdogana. Podobno je bilo tudi v Ankari. Foto: Reuters
Vojaški udar v Turčiji
Zjutraj so na cestah ostali nekateri vojaški oklepniki. Foto: EPA
Recep Tayyip Erdogan
Turški predsednik je, kot kaže, prestal poskus vojaškega udara in napovedal čistke v vojski ter kaznovanje odgovornih za nočno dogajanje v Turčiji. Foto: Reuters
Turčija
Ljudje se fotografirajo pred vojaškimi vozili na enem izmed mostov v Carigradu, potem ko so se vojaki predali. Foto: Reuters
Letališče Atatürk
Na carigrajskem letališču Atatürk so se zbrali podporniki predsednika Erdogana. Foto: Reuters
Poskus vojaškega udara v Turčiji
Medtem ko Erdogan prebivalce poziva, naj se udaru uprejo in se podajo na ulice, jih del vojske, ki je prevrat izvedel, poziva, naj ostanejo doma. Foto: Reuters
Fethullah Gülen
Erdogan za poskus udara krivi v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, ki vse očitke kategorično zavrača. Foto: EPA
Poskus vojaškega udara v Turčiji
Karmen W. Švegl o trenutnih razmerah
Zgodovina turških prevratov
Odzivi na dogajanje v Turčiji

V spodletelem poskusu udara v noči s petka na soboto je bilo po zadnjih informacijah ubitih 265 ljudi in ranjenih 1.440 ljudi. Prijetih je 2.839 pripadnikov vojske, razrešenih pa 2.745 sodnikov, za katere so turške oblasti ukazale prijetje. Streljanja v turških mestih ni več slišati.

Iz urada turškega predsednika so sporočili, da je potrebno, da ljudje ostanejo na ulicah, saj da se lahko kadar koli zgodi nov poskus upora. Turški premier Binali Yildirim je sicer sporočil, da so razmere v državi povsem pod nadzorom. Streljanja ni več slišati, ljudje pa se sprašujejo, kaj se je pravzaprav zgodilo.

"Vse, kar se je zgodilo, se je zgodilo ponoči. Ljudje so, seveda, nad dogajanjem presenečeni. Nihče ne ve, kdo je to storil in zakaj," je za rusko tiskovno agencijo Tass dejal turški novinar in politični analitik Hakan Aksaj. Kot je pojasnil, nekateri udar pripisujejo verski opoziciji, spet drugi so prepričani o zrežiranosti celotnega dogajanja z namenom okrepitve položaja vladajočih političnih sil.

Enotnost vodilnih strank, ki so obsodile poskus udara
V turškem parlamentu, ki se je popoldne sestal na izredni seji, so prebrali skupno izjavo štirih glavnih političnih strank, ki so ostro obsodile poskus vojaškega udara. Vodja turške opozicijske stranke, sekularne Republikanske ljudske stranke, Kemal Kilicdaroglu je v govoru v parlamentu dejal, da je spodleteli poskus udara zedinil politične stranke v prizadevanjih za izboljšanje demokracije, poroča Reuters.

V severni Grčiji je pristal turški vojaški helikopter, v katerem je bilo osem ljudi, ki so bili po pristanku aretirani. Grške oblasti so sporočile, da so aretirani zaprosili za politični azil. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je že sporočil, da je Ankara Atene zaprosila za izročitev osmerice.

Turške oblasti so po propadu udara hitro ukrepale. Po državi so prijeli že 2.839 pripadnikov vojske, tiskovna agencija Anadolu pa je poročala, da so po nalogu notranjega ministra Efkana Ale odstavili pet generalov in 29 polkovnikov.

Čistke se dogajajo tudi v sodstvu. Najvišje pravosodno telo v Turčiji HSYK je namreč danes razrešilo 2.745 sodnikov, je poročala agencija Anadolu. Nemška tiskovna agencija DPA pa poroča, da je bilo razrešenih tudi pet članov Visokega sveta sodnikov in tožilcev.

Premier Yildirim je pred tem danes sporočil, da je za novega začasnega načelnika generalštaba vojske imenoval generala Ümita Dündarja, poveljnika prve armade, ki je na položaju nadomestil generala Hulusija Akarja, ki naj bi ga zajeli uporniki. Medtem so turški mediji poročali, da so generala Akarja osvobodili in prepeljali na varno. Eden izmed generalov, ki so bili udeleženi v udaru, naj bi bil ubit.

Ponovno uvajanje smrtne kazni?
Yildirim je napovedal, da bodo pučistom sodili zaradi izdaje. Na novinarsko vprašanje, ali bodo po poskusu udara znova uvedli smrtno kazen v državi, pa je dejal, da bo parlament danes govoril o ukrepih za preprečitev podobnih incidentov, med njimi tudi o pravnih ukrepih. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass naj bi govorili tudi o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni.

Ubitih tudi veliko civilistov
V poskusu udara je bilo po besedah premierja ubitih 265 ljudi, med njimi 161 policistov in civilistov ter 104 pučisti, ranjenih pa jih je 1.440. Med žrtvami naj bi bilo tudi več deset civilistov. Parlament se je sestal na izrednem zasedanju v Ankari, ki je bil ponoči tarča letalskih napadov. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je stavba močno poškodovana, podrti so celi zidovi.

Tiskovna agencija Anadolu poroča, da je v poskusu državnega udara samo v Ankari umrlo najmanj 42 ljudi, od tega 17 policistov.

Nejasnosti glede domnevno zajetega admirala
Potem ko je grški vojaški vir sporočil, da je skupina turških upornikov zavzela fregato v turški pomorski bazi Golcuk, pri čemer je za talce vzela poveljstvo flote, je turška tiskovna agencija Anadolu sporočila, da se je vseh šest bojnih plovil, ki so izplula med poskusom udara, vrnilo v bazo Golcuk. Ni pa znano, kje je poveljnik flote admiral Veysel Kösele, ki naj bi bil med zajetimi talci. Ni znano, ali se je nato vkrcal na katero izmed šestih plovil.

Še danes generalštab turške vojske v Ankari ni bil pod popolnim nadzorom vlade, saj so se upirale majhne skupine uporniških vojakov. Nad severozahodom Turčije bo do večernih ur zaprt zračni prostor za civilni promet, poroča Reuters. Gre za območje Turčije blizu meje z Grčijo in Bolgarijo.

Blokirano oporišče Incirlik
Ameriški konzulat v južni turški pokrajini Adana je medtem sporočil, da lokalne oblasti preprečujejo vstop in izstop iz zračnega oporišča Incirlik, prav tako pa so oporišču prekinili dobavo električne energije, za kar ni bil podan nikakršen razlog, poroča BBC.

To oporišče sicer ameriške zračne sile uporabljajo pri izvajanju napadov na položaje t. i. Islamske države (IS) v Siriji in Iraku. Oblasti so nad oporiščem tudi zaprli zračni prostor. Ameriški zunanji minister John Kerry je sicer danes dopoldne sporočil, da je oporišče še vedno delujoče in da operacije zoper IS nemoteno potekajo dalje.

Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je vojaški udar propadel zaradi turškega ljudstva, ki je združeno in solidarno. Na ministrstvu so dodali, da v poskus udara ni bila vpletena celotna vojska, ampak le del. Ni sicer jasno, kdo vodi prevratnike in kakšno podporo uživajo, še piše BBC.

Kot je znano, so skušali protestniki zavzeti mednarodno letališče v Carigradu, kamor se je zgodaj zjutraj iz Marmarisa na jugozahodu Turčije, kjer je dopustoval, vrnil predsednik države Recep Tayyip Erdogan. Napovedal je, da bodo prevratniki za svoja dejanja drago plačali. "Tisti, ki se vozijo naokoli v tankih, se bodo morali vrniti tja, od koder so prišli," je dejal Erdogan, ki jih je označil za teroriste.

Vojake pred podporniki Erdogana rešila policija
V Carigradu, kjer so imeli letos že več terorističnih napadov, so pučisti na vstopu na oba mostova namestili dve vojaški vozili in vojake, a so do jutra nadzor prevzeli Erdoganovi podporniki, ki so vojake obkolili in jih napadli, posredovala je policija, ki je vojake pridržala, je očividec dejal za Reuters.

Vojaki na mostovih so se v jutranjih urah predali. Kot je bilo videti na televizijskih posnetkih, je več deset vojakov, oblečenih v kamuflažne uniforme, z dvignjenimi rokami stopilo izza tankov, s katerimi so zaprli most. Agencija Anadolu poroča, da se je na mostu predalo 50 vojakov.

Erdogan je med udarom na državni televiziji in na turškem CNN-u državljane pozval, naj se podajo na ulice in pomagajo zatreti poskus udara.

Turčija v spor z ZDA zaradi Gülena?
Erdogan za udar krivi podpornike verskega voditelja Fethullaha Gülena v vojski. Zvečer je ZDA pozval, naj Gülena izročijo Turčiji. "ZDA, izročiti morate tega človeka," je dejal Erdogan pred večtisočglavo množico, ki se je v njegovo podporo zbrala v Carigradu. "Obstaja igra z vojsko in ta je povezana z zunanjimi silami."

Gülen, ki živi v ZDA, je v izjavi za javnost zagotovil, da z udarom nima nič, in ga je obsodil. "Za nekoga, ki je pretrpel več vojaških udarov v zadnjih petih desetletjih, je posebej žaljivo biti obtožen povezav s takšnim poskusom. Kategorično zanikam takšne obtožbe," je dejal.

Vlada Gülena obtožuje, da poskuša ustvariti "vzporedne strukture" v policiji, sodstvu, medijih in vojski, namen pa naj bi bil prevzeti nadzor nad državo. Gülen vse očitke zanika.

Turški premier je po poročanju turškega portala hurriyetdailynews.com dejal, da katera koli država, ki bo nudila zatočišče Gülenu, ne bo razumljena kot prijateljica Turčije. Opozorilo oziroma poziv se seveda nanaša na ZDA, kjer Gülen živi od devetdesetih let 20. stoletja. Nudenje podpore in zatočišča Gülenu "bi bilo sovražno dejanje proti Turčiji", je dejal premier Yildirim, ki je spomnil, da je Turčija že vložila prošnjo za Gülenovo izročitev.

Ameriški zunanji minister Kerry je sicer dejal, da Washington še ni prejel uradnega poziva za Gülenovo izročitev. Ankaro je povabil, naj z njimi deli dokaze zoper Gülena. "Turško vlado seveda vabimo, da nam predstavi kakršne koli legitimne preverljive dokaze. ZDA jih bodo pregledale in o njih primerno presodile," je še dejal Kerry.

Gülen je zvečer dejal, da je možno, da je bil poskus udara insceniran, Turke pa pozval, naj ne gledajo na vojaško intervencijo v pozitivni luči. Kot je dejal novinarjem v Pensilvaniji, demokracije ni moč doseči prek vojaške akcije.

Enotne obsodbe udara
Svetovni voditelji so se na poskus državnega udara odzvali skoraj enotno in ga obsodili. Podporo demokratično izvoljeni oblasti so med drugim izrazili predsednik ZDA Barack Obama, grški premier Aleksis Cipras in evropski vrh - predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Federica Mogherini. Iz mongolske prestolnice Ulan Bator, kjer poteka vrh EU-ja in Azije, so skupaj sporočili, da popolnoma podpirajo demokratično izvoljeno vlado Turčije.

Zaskrbljenost nad dogajanjem v Ankari in Carigradu so izrazili tudi v Kremlju, iz Pekinga in Tokia pa pozivajo k vzpostavitvi reda in stabilnosti v državi.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je danes odločno obsodila poskus vojaškega udara, je ob tem turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pozvala, naj vodje poskusa udara obravnavajo v skladu s pravno državo.

Poskus vojaškega udara v Turčiji
Karmen W. Švegl o trenutnih razmerah
Zgodovina turških prevratov
Odzivi na dogajanje v Turčiji