Odločitev papeža Benedikta XVI., da podpiše odlok, ki Pija XII., ki je bil poglavar Rimskokatoliške cerkve med letoma 1939 in 1958, še za korak približuje beatifikaciji, je močno ujezila judovske skupnosti. Judje po svetu Pija XII. obtožujejo, da v času nacistične Nemčije ni storil ničesar glede holokavsta.

"Pij XII. pomagal po najboljših močeh"
Vatikan vztraja, da je Pij XII. skušal pomagati po svojih najboljših močeh in da je njegova "skrb za usodo Judov dobro dokumentirana in priznana od številnih Judov". Vatikan svojih arhivov iz časa pontifikata Pija XII. še ni odprl. Judovski voditelji po svetu so Vatikan pozvali, naj zamrzne postopek beatifikacije Pija XII., dokler se vatikanski dokumenti iz časa 2. svetovne vojne ne preučijo.

Odloka, ki ga je podpisal Benedikt XIV., ne gre razumeti kot sovražno dejanje do Judov, je zatrdil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi in dodal, da je bilo prijateljstvo Benedikta XVI. z Judi "davno vzpostavljeno in bo potrjeno s skorajšnjim papeževim obiskom sinagoge v Rimu". Rimska judovska skupnost je bila pretresena zaradi odloka in je zahtevala pojasnilo tega koraka.

"Bolečina ob tišini Pija XII."
Rimski rabin Riccardo Di Segni, ki bo 17. januarja gostil papeža, je pozdravil poskus Vatikana, da bi z obrazložitvijo odloka zmanjšal napetosti, a dodal, da "zgodovinska ocena papeževanja Pija XII. ostaja odprta za debato". "Bolečine ob tišini Pija XII. med 2. svetovno vojno ne more olajšati vesela brezbrižnost do zgodovinskih zapiskov. Trpeli smo ob njegovi tišini," pa so zapisali v ameriškem združenju preživelih žrtev holokavsta.

Rimska sinagoga pomembna za odnose
Od svoje izvolitve leta 2005 je Benedikt XVI. obiskal sinagoge v rodni Nemčiji in v ZDA, njegov obisk rimske sinagoge pa je posebej pomemben, ker odnosi med Vatikanom in rimsko judovsko skupnostjo - najstarejšo v diaspori - pogosto predstavljajo smer odnosov med katoliki in Judi po svetu.