Grčija je napovedala, da bo prodala vse, česar ne potrebuje res nujno - kar konkretno pomeni, da se bo poslovila od otokov, kraljevih palač, luksuznih nepremičnin, marin, letališč, cest, državne plinske družbe, loterije in pošte. Skratka, vse, kar se da prodati, poroča Guardian. Med temi "dražbenimi predmeti" so tudi diplomatske rezidence na tujem, kakršna je viktorijanska meščanska hiša, ki je bila nekoč sedež grškega konzula v Londonu.
"Odločili smo se, da damo v najem ali prodamo nepremičnine, ki jih zaradi takih ali drugačnih razlogov ne uporabljamo več," je povedal Gregory Dalevekuras, predstavnik zunanjega ministrstva, ki zdaj ocenjuje "stanje na trgu".
Do novice o razprodaji prihaja le dan zatem, ko je finančni minister razkril, kar se večina Grkov boji, a jim niso nikdar uradno povedali - da se z napovedanim 25-odstotnim padcem do leta 2014 grško gospodarstvo ne le krči, ampak strmo pada v depresijo, kakršna je bila tista v 30. letih. Zato se oblasti zdaj na vse kriplje trudijo speljati to zamišljeno veleprodajo imetja.

Na prodaj tudi kraljeva palača
Nepremičninski strokovnjaki pravijo, da bi za vile, kakršna je 115 let stara londonska rezidenca, katere sosed je magnat Richard Branson, lahko pobirali najemnino okoli 25.000 funtov na teden, v primeru prodaje pa bi zanjo dobili tudi 12 milijonov funtov.
Od izbruha velike grške ekonomske krize konec leta 2009 so oblasti zaradi varčevanja dramatično okrnile diplomatsko navzočnost v tujini. Ena izmed takih žrtev je bil tudi konzulat v Londonu, nekdaj dom cvetoče grške skupnosti na Otoku. Oblasti bodo prodale tudi palačo Tatoi, zgodovinsko posest nekdanje grške kraljeve družine ob vznožju gore Parnitha, ki obsega še družinsko pokopališče, bazen, stare rolls roycee in danes preraščene prostrane vrtove.
Na razprodaji bodo v okviru verjetno najambicioznejšega privatizacijskega projekta v Evropi tudi stavbe v Bruslju, Beogradu, Rimu in Nikoziji. Dolg Aten kljub številnim odpisom še vedno znaša vrtoglavih 166 odstotkov BDP-ja in zato je mesto celo privolilo, da bo naredilo Akropolo "dostopnejšo" fotografom in filmskim ekipam, kar so v preteklosti kategorično zavračali, češ da gre za "sveti kraj".

Otoki v najem za 50 let
Ta mesec je koalicija napovedala tudi, da bo dala v najem najmanj 40 neposeljenih otokov, ki bi se z vlaganji lahko razvili v turistične kraje. Oblasti so pri tej veliki privatizaciji naleteli na odpor sindikatov in opozicijskih političnih strank, ki nasprotujejo ne le krvosesnim pogojem posojil Bruslja, ampak tudi obsegu razprodaje "družinske srebrnine".

Za mnoge Grke so te težnje najbolj ponižujoč razvoj dogodkov do zdaj v procesu brutalne fiskalne preusmerjenosti, zaradi katere sta revščina in nezaposlenost v "zibelki civilizacije" dosegla rekordne ravni. "Tujcem smo pustili, da okupirajo našo državo, in zdaj bodo pokupili našo državo po mizernih cenah," je povedal Notis Marias, predstavnik Neodvisne grške stranke, ki je bila ostro proti varčevalnemu dogovoru Aten z Brusljem in Berlinom.
A vlada pravi, da težki časi zahtevajo težke ukrepe. "Smo v vojnem stanju, zato smo vsi vojaki v civilnih oblačilih," je nedavno izrekel minister za razvoj Kostis Hadzidakis.