Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je v petek pozvalo venezuelsko vlado, naj se vzdrži kakršnih koli ukrepov, ki bi privedli do spremembe na terenu, čeprav ni izrecno nasprotovalo referendumu, na katerem se Venezuelci odločajo o priključitvi gvajanske pokrajine Essequibo.

Skoraj 160.000 kvadratnih kilometrov velika pokrajina zavzema dve tretjini ozemlja Gvajane, kjer živi 125.000 od njenih 800.000 prebivalcev. V Gvajani s strahom in negotovostjo spremljajo referendum, ki ga vidijo kot korak k izgubi dela svojega ozemlja.

Spor o pokrajini Essequibo traja že od leta 1899, ko je mednarodno arbitražno sodišče območje dodelilo Veliki Britaniji, ki je takrat kot kolonialna oblastnica vladala Britanski Gvajani, kot je bila v kolonialnih časih znana Gvajana.

Venezuela je sodbo vseskozi zavračala kot krivično. Essequibo je obravnavala kot del svojega ozemlja, saj je bila pokrajina znotraj njenih meja v času španske kolonialne oblasti.

Leta 1966 sta Venezuela in Velika Britanija dosegli dogovor, ki je znan kot Ženevski sporazum in je določal ustanovitev komisije, sestavljene iz venezuelskih in gvajanskih predstavnikov. Omenjena komisija je bila pristojna za ponovno obravnavo ozemeljskega spora, a vseeno se v zadnjih šestih desetletjih zadeva ni premaknila z mrtve točke.

Odkritje nafte znova razvnelo spor

Kot poroča BBC, se je spor znova zaostril leta 2015, ko je ameriški naftni velikan v morju pred obalo Essequiboja odkril ogromne zaloge nafte, s katerimi bi Gvajana postala država z največjimi naftnimi zalogami na prebivalca na svetu.

Za Venezuelo je Ženevski sporazum pomenil ničnost prvotne arbitrarne odločitve s konca 19. stoletja, medtem ko Gvajana vztraja, da gre še vedno za zakonito in mednarodno pravno obvezujočo odločbo, zato je leta 2018 Meddržavno sodišče prosilo, naj tudi razsodi v tej smeri.

Leta 2020 je ICJ razsodil, da je pristojen za obravnavo spora, a se od takrat še ni odločil glede vsebine spora, kar po navedbah BBC-ja pomeni, da arbitražna razsodba iz leta 1899 velja. Čeprav Venezuela ne priznava pristojnosti ICJ-ja za odločanje o sporu, pa se njeni predstavniki vseeno udeležujejo razprav.

Do razpisa referenduma je prišlo, potem ko je septembra letos Gvajana organizirala dražbo, na kateri so se naftne družbe potegovale za dovoljenja za raziskovanje v morju ob Essequiboju.

Pred mesecem dni so nato odkrili še nova nahajališča nafte, kar je še podžgalo venezuelsko vlado, ki je med kampanjo predstavljala udeležbo na referendumu kot domoljubno dolžnost.

Preusmerjanje pozornosti pred volitvami

Poznavalci razmer v referendumu vidijo poskus predsednika Nicolasa Madura za spodbujanje nacionalnih čustev in odvračanja pozornosti od pozivov k poštenim volitvam, ki so predvidene prihodnje leto.

Na referendumskih glasovnicah je zastavljenih pet vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti z da ali ne. Prvi dve vprašanji od volivcev zahtevata, da odgovorijo, ali se strinjajo z zahtevo venezuelske vlade glede Essequiboja, o neveljavnosti arbitražne razsodbe iz leta 1899 in veljavnosti Ženevskega sporazuma iz leta 1966.

Tretje vprašanje zahteva, da se volivci izrečejo, ali se strinjajo z oblastmi, ki zavračajo pristojnost ICJ-ja za razsojanje v sporu.

Četrto vprašanje sprašuje, ali se strinjajo, da Venezuela z vsemi sredstvi nasprotuje gvajanskemu enostranskemu izkoriščanju morskih voda ob sporni pokrajini. Pri tem vprašanju se poraja skrb, da bi "vsa sredstva" lahko pomenila tudi uporabo vojaške sile.

Pri petem vprašanju se je treba izreči, ali se strinjajo z ustanovitvijo zvezne države Gvajana Essequibo in njeno priključitvijo venezuelskemu ozemlju.

Ker pokrajina meji na Brazilijo, pa tudi na Venezuelo, tudi tam skrbno spremljajo dogajanje spora, zaradi česar je brazilsko obrambno ministrstvo okrepilo vojaško prisotnost na severu države.