Vladimir Putin in Ši Džinping na srečanju v Uzbekistanu septembra lani. Foto: Reuters
Vladimir Putin in Ši Džinping na srečanju v Uzbekistanu septembra lani. Foto: Reuters

"Na povabilo predsednika Rusije Vladimirja Putina bo predsednik Ši od 20. do 22. marca na državniškem obisku v Rusiji," je sporočilo tudi kitajsko ministrstvo. Ši je Rusijo nazadnje obiskal leta 2019. Voditelja sta se sicer srečala na lanskem odprtju zimskih olimpijskih iger v Pekingu in na septembrskem regionalnem varnostnem srečanju v Uzbekistanu.

Iz Kremlja so sporočili, da bosta voditelja razpravljala o "poglobitvi izčrpnega partnerstva in strateškega sodelovanja med Rusijo in Kitajsko" ter da bodo na srečanju "podpisani pomembni dvostranski dokumenti".

Gre za prvi obisk Šija po začetku ruske agresije nad Ukrajino februarja lani. Kitajska velja za zaveznico Rusije in ruske invazije ni obsodila. Je pa Peking februarja predstavil mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. V njem je kitajska vlada v 12 točkah sprti strani med drugim pozvala, naj čim prej začneta neposredne mirovne pogovore, in posvarila pred uporabo jedrskega orožja.

Boji za Bahmut se nadaljujejo. Foto: Reuters
Boji za Bahmut se nadaljujejo. Foto: Reuters

Načrt je sprožil kritičen odziv zahodnih držav na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v odzivu dejal, da mora Ukrajina sodelovati tudi s Kitajsko in da se zdi, da ta v načrtu spoštuje zahteve Kijeva po ozemeljski celovitosti.

Zunanje ministrstvo v Pekingu sicer še ni potrdilo, ali namerava Ši opraviti tudi telefonski pogovor z Zelenskim, o katerem naj bi se govorilo. Bela hiša je v povezavi s tem sporočila, da bi bili pogovori med Zelenskim in Šijem "dobra stvar", a znova opozorila Peking, da ne sme na vojno v Ukrajino gledati enostransko.

Šojgu podelil državna odlikovanja pilotom

Ukrajinska državna televizija Suspilne je medtem poročala, da so ruske sile v zadnjih 24 urah obstreljevale 13 krajev na območju Zaporožja. Proruske oblasti v pokrajini Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih sil, so objavile, da se domov vrača 38 vojnih ujetnikov, ki so bili vključeni v izmenjavo ujetnikov 7. marca. Po poročanju ruske agencije RIA pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu podelil državna odlikovanja pilotom lovcev Su-27, ki so bili vpleteni v nedavni incident z brezpilotnim letalnikom nad Črnim morjem. Kot je dejal Šojgu, so nagrado dobili, ker so "v posebni operaciji preprečili kršitev meja ameriškega letalnika".

Na fotografiji je poljsko bojno letalo MiG-29. Foto: Reuters
Na fotografiji je poljsko bojno letalo MiG-29. Foto: Reuters

Bojna letala pošilja tudi Slovaška

Medtem ko je Poljska v četrtek napovedala, da bo Ukrajini v prihodnjih dneh predala štiri popolnoma operativna letala tipa MiG-29 sovjetske izdelave, so Nemčija in ZDA znova poudarile, da takšnih načrtov za zdaj nimajo. "Za zdaj se vsi strinjamo, da še ni napočil čas za dobavo bojnih letal," je po poročanju Guardiana dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Danska premierka Mette Frederiksen pa je dejala, da zahodne države "še razpravljajo" o tem, ali Kijevu dobaviti bojna letala.

Slovaška vlada pa je sledila Poljski in v petek prav tako odobrila napotitev bojnih letal MiG-29 Ukrajini, je sporočil tamkajšnji premier Eduard Heger. Dodal je, da bo Bratislava Ukrajini predala tudi sistem zračne obrambe kub sovjetske izdelave.

Slovaški vladni kabinet je po besedah začasnega premierja odločitev sprejel soglasno in v skladu s slovaško ustavo.

Na odločitev Bratislave in predhodno Varšave so se že odzvali v Kremlju, od koder so sporočili, da bodo slovaška in poljska letala v Ukrajini uničena. "Dobava te vojaške opreme – kot smo že večkrat povedali – ne bo spremenila izida posebne vojaške operacije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in obsodil "vse večjo vpletenost" držav Nata v konflikt.

Zelenski zahodne zaveznice že dlje časa poziva k dobavi bojnih letal Kijevu, glede česar pa med članicami zveze Nato ni soglasja.

Preiskovalna komisija ZN-a ugotovila vrsto ruskih vojnih zločinov