V torkovih eksplozijah na Krimu je bila poškodovana tudi železniška proga. Foto: Reuters
V torkovih eksplozijah na Krimu je bila poškodovana tudi železniška proga. Foto: Reuters

Prejšnji teden je bilo najprej napadeno letalsko oporišče na zahodni strani Krima, kjer so eksplozije uničile bojna letala, v torek pa je sledila še eksplozija v skladišču orožja na severu polotoka, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Moskva je sporočila, da je bila vzrok sabotaža, medtem ko je Kijev zanikal odgovornost za eksplozije. Ruska varnostna služba FSB je medtem na Krimu pridržala šest članov "islamistične teroristične celice", vendar ni navedla, ali so osumljeni vpletenosti v eksplozije.

Ruska vojska je dan po eksplozijah sicer zamenjala pristojnega poveljnika mornariških sil, Igorja Osipova je zamenjal Viktor Sokolov, ruska državna tiskovna agencija RIA navaja svoje vire. Novega poveljnika naj bi že predstavili članom vojaškega sveta flote v krimskem pristanišču Sevastopol.

Če bo Moskva uradno potrdila potezo, gre za najvidnejšo zamenjavo znotraj ruske vojske od začetka invazije v Ukrajino konec februarja, v kateri je Rusija izgubila veliko ljudi in opreme, poroča Reuters.

Ruska mornarica je že utrpela hudo izgubo, ko so ukrajinske sile aprila z izstrelki tipa neptun potopili križarko Moskva. Križarka je največja vojaška ladja, ki je potonila v spopadih v zadnjih 40 letih.

S pomočjo zahodnih havbic so ukrajinske sile dosegle nekaj zmag na bojiščih. Foto: Reuters
S pomočjo zahodnih havbic so ukrajinske sile dosegle nekaj zmag na bojiščih. Foto: Reuters

Podoljak: Ukrajina stavi na napade oskrbovalnih linij

Ukrajina namerava po besedah glavnega svetovalca ukrajinskega predsednika Mihajla Podoljaka v okviru protiofenzive z napadi na ruske oskrbovalne linije globoko v zaledju ustvariti kaos znotraj ruskih sil.

Podoljak je v pogovoru za Guardian napovedal, da bodo v prihodnjih dveh, treh mesecih sledili podobni napadi, kot so jim bili pred kratkim priča na Krimskem polotoku, kjer odgovornosti za skrivnostne eksplozije še do zdaj ni prevzel nihče.

Po besedah Podoljaka eksplozije kažejo veliko nevarnost za napadalce in tatove.

"Naša strategija je uničiti logistiko, oskrbovalne linije in skladišča streliva ter druge objekte vojaške infrastrukture. Ustvarjati kaos znotraj njihovih," je Podoljak, ki ga označujejo za tretjega najpomembnejšega človeka v Ukrajini, dejal za Guardian.

Naslednji cilj most na Krim?

Podoljak je po več nepojasnjenih eksplozijah na polotoku na družbenih omrežjih pozval k "razgradnji" mostu na Krim. 19-kilometrski most, ki ga je leta 2018 odprl ruski predsednik Putin, je ključni vojaški in civilni kopenski koridor Moskve do polotoka, ki ga je leta 2014 prevzela od Ukrajine.

"Most je nezakonit objekt," je zapisal Podoljak in dodal, da ga je "zato treba razstaviti, prostovoljno ali ne". Al Džazira piše, da je s tem namignil, da bi most čez kerško ožino lahko kmalu postal tarča ukrajinskih sil.

Uničevanje zalog streliva in orožja

Podoljak ukrajinsko strategijo opisuje kot nasprotje zanašanju Rusije na uporabo topniške moči za osvajanje ozemlja v Donbasu, čemur smo bili priča v Mariupolju in Severodonecku, kjer so ruske sile zavzetje izvedle po silovitih bombardiranjih, ki so povsem uničila obe mesti.

Podoljak je eden glavnih svetovalcev ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega. Foto: Reuters
Podoljak je eden glavnih svetovalcev ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega. Foto: Reuters

Če je Rusija skušala prepričati vse, da protiofenziva zahteva ogromno vojaško moč v opremi in vojakih, ki se premikajo samo v eno smer, pa ukrajinska strategija deluje povsem drugače. "Ne uporabljamo taktik iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja," je pojasnil Podoljak.

Po pisanju Guardiana bi lahko besede Podoljaka interpretirali tudi kot priznanje, da se Ukrajina spopada z veliko težavami pri kopičenju vojakov in orožja za nadaljevanje protiofenzive na jugu države, za katero bi običajno potrebovali premoč treh vojakov proti enemu.

Ukrajinske sile so med protiofenzivo na jugu z napadi s pomočjo sodobnih zahodnih raketometnih sistemov na strateško pomembne mostove čez reko Dneper skušale prekiniti povezavo s Hersonom in uničiti oskrbovalne linije za rusko vojsko.

Prav na zahodne raketometne sisteme, kot so samovozeče havbice himars, najbolj računa Ukrajina pri uničevanju zmogljivosti ruskih sil. Svetovalec ukrajinskega predsednika upa, da bodo z raketometi dolgega dosega lahko uničili zaloge streliva in se bodo ruski vojaki prisiljeni boriti, kot so se v prvih mesecih vojne.

Na začetku vojne ruski vojski ni uspelo zasesti Kijeva, saj so vojaki in oprema obtičali na prometnicah proti glavnemu mestu, s tem pa postali lahka tarča za ukrajinsko pehoto in protitankovske izstrelke.

Ruske sile raketirale univerzo v Nikolajevu