Rakete Storm Shadow so že uporabili v Perzijskem zalivu, Iraku in Libiji. Foto: Reuters
Rakete Storm Shadow so že uporabili v Perzijskem zalivu, Iraku in Libiji. Foto: Reuters

Velika Britanija je odločitev o dobavi raket Storm Shadow sprejela po večmesečnih pozivih Kijeva k dobavi tovrstnih raket. Te bodo Ukrajini zagotovile nove zmogljivosti ob pripravah na protiofenzivo.

"Danes lahko potrdim, da bo Velika Britanija Ukrajini podarila rakete Storm Shadow. Donacija bo Ukrajini omogočila najboljše možnosti za obrambo pred nenehno rusko agresijo," je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace. Prepričan je, da bodo rakete "Ukrajini omogočile, da odrine ruske sile, ki so na ukrajinskem suverenem ozemlju". Ob tem je pojasnil, da so odločitev o njihovi dobavi sprejeli, ker Rusija nadaljuje napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini.

Veleposlanik ZDA: Južna Afrika dobavlja orožje Rusiji

Ameriški veleposlanik v Južni Afriki Reuben Brigety je obtožil državo, da dobavlja Rusiji orožje, čeprav se v vojni v Ukrajini označuje za nevtralno. Brigety trdi, da je bila ruska ladja v Cape Townu decembra lani natovorjena s strelivom in orožjem. Iz urada južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose so dejali, da so jih Brigetyjeve trditve razočarale, in zatrdili, da nima veleposlanik nobenega dokaza, ki bi njegove navedbe podpiral.

Po navedbah proizvajalca imajo rakete Storm Shadow doseg več kot 250 kilometrov, kar je bistveno več kot ameriški himars, ki lahko doseže položaje, oddaljene približno 80 kilometrov.
Rakete, ki jih sicer uporabljajo tako britanske kot francoske letalske sile, so uporabili že v Perzijskem zalivu, Iraku in Libiji. Rakete se po izstrelitvi spustijo na nizko višino, da jih radarji težje zaznajo, nato pa se z infrardečim iskalnikom usmerijo na tarčo.

Orožje bo Ukrajini zagotovilo nove zmogljivosti ob pripravah na spomladansko protiofenzivo, s katero si Kijev želi znova zavzeti ozemlje, ki ga je zasedla Rusija. Zaradi njihovega dolgega dosega jih bodo ukrajinski piloti lahko izstrelili daleč od fronte.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu poudaril, da se bo Moskva ustrezno odzvala na uporabo raket Storm Shadow ukrajinskih sil.

Ukrajina je k dobavi raket dolgega dosega pozivala že več mesecev, ob tem pa je vselej vztrajala, da jih ne bo uporabila za napade na cilje v Rusiji. "Ukrajina je pripravljena dati kakršna koli zagotovila, da vaše orožje ne bo vključeno v napade na rusko ozemlje," je že na začetku leta dejal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.

Velika Britanija je sicer drugi največji dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini. Doslej ji je dobavila številne protitankovske rakete, sisteme zračne obrambe, bojna oklepna vozila in tanke ter tri raketne sisteme dolgega dosega M270 za večkratno izstrelitev.

Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski. Foto: Reuters

Zelenski: Ukrajina še ni pripravljena na protiofenzivo

Ukrajinska spomladanska protiofenziva je trenutno sicer predmet številnih ugibanj. BBC poroča, da bi lahko bila protiofenziva odločilna in bi spremenila bojne črte, ki so že več mesecev nespremenjene. Ofenziva naj bi bila tudi ključni preizkus za Ukrajino, ki želi dokazati, da lahko z zahodnim orožjem in opremo doseže pomembne zmage na bojiščih.

Kot je dejal predsednik Volodimir Zelenski, so brigade, med katerimi so tudi tiste, ki so jih urile članice Nata, pripravljene, a da vojska potrebuje "nekatere stvari", vključno z oklepnimi vozili, ki prihajajo postopoma. Že s tem, kar imajo zdaj, bi bili uspešni, je dejal, a bi pri tem izgubili veliko ljudi, kar je nesprejemljivo. "Zato moramo čakati. Potrebujemo še malo časa," je dejal.

Za zdaj ni znano, kdaj in kje bo ukrajinski protinapad. Ruske sile so medtem utrdile svoje obrambne položaje ob bojni črti, dolgi 1450 kilometrov, od pokrajin Lugansk in Doneck na vzhodu do Zaporožja in Hersona na jugu.

V zadnjih tednih so ukrajinske oblasti skušale znižati pričakovanja preboja. Kot je dejal višji predstavnik vlade, ki je želel ostati anonimen, vodstvo države razume, da mora biti protiofenziva uspešna, a da napad ne bo čudežno končal vojne, ki traja že 15 mesecev.

Grozi zmanjšanje vojaške pomoči?

Izid protiofenzive, ki bi razočaral Zahod, bi lahko pomenil zmanjšanje vojaške pomoči Ukrajini in pritisk nanjo, naj se pogaja z Rusijo. Glede na to, da Rusija zaseda skoraj petino ukrajinskega ozemlja, ruski predsednik Vladimir Putin pa je razglasil priključitev štirih ukrajinskih pokrajin Rusiji, bi to lahko pomenilo tudi razpravo o odrekanju dela ozemlja.

Zelenski razmislek o predaji dela ozemlja zavrača.

Ukrajinski predsednik je tudi zavrnil ugibanja, da bi ZDA prenehale podpirati Ukrajino, če leta 2024 ameriški predsednik Joe Biden ne bo spet izvoljen. Dejal je, da Ukrajina uživa podporo obeh strank v ameriškem kongresu.

Za zdaj ni resnih možnosti, da bi vojno končali s pogajanji. Obe strani namreč vztrajata pri bojevanju do zmage.

Zelenski je poudaril, da zahodne sankcije že imajo vpliv na rusko vojaško industrijo. Rusiji naj bi tako primanjkovalo raket in granat. Po njegovih besedah pa je Moskva našla načine za izogibanje nekaterim sankcijam, zato je pozval k ukrepom proti državam, ki pomagajo Rusiji.

Ponovno je zanikal ruske obtožbe, da je Ukrajina odgovorna za domnevni napad z brezpilotnim letalnikom na Kremelj prejšnji teden. Dogodek je Moskva označila za poskus atentata na Putina. Zelenski je dejal, da bi lahko šlo za lažen napad v organizaciji same Rusije.

Ruske sile naj bi v Bahmutu dosegle preboj

Ruske sile pa so sporočile, da so dosegle preboj v Bahmutu na vzhodu Ukrajine, kjer že mesece potekajo intenzivni spopadi. "V regiji Doneck napadalne divizije nadaljujejo napade na zahodni del mesta Bahmut. Pri tem pa jih podpirajo zračnodesantne enote," je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Preboj ruskih sil se je v Bahmutu zgodil le nekaj dni po tem, ko se je Jevgenij Prigožin, vodja ruske najemniške skupine Wagner, katere pripadniki se že dolgo bojujejo v tem mestu in njegovi okolici, pritožil, da so ruske enote zapustile svoje položaje v bližini mesta. "Vse so pustili, pobegnili in pustili odprto fronto v širini skoraj dveh kilometrov," je dejal in posvaril pred ukrajinskim napredovanjem. Prav tako je vojaško poveljstvo obtožil, da poskuša zavajati ruskega predsednika Vladimirja Putina s potekom spopadov v Ukrajini. Ob tem pa je tudi podvomil o njihovi sposobnosti, da brani Rusijo.

Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo tako rekoč brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.

Kijev sicer že dalj časa opozarja, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila zmanjšati zmožnost Rusije, da bi začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na lastno protiofenzivo.