Na shodu v mestu, kjer je bilo med vojno leta 1991 ubitih okoli 260 pripadnikov nesrbske narodnosti, se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so izražali nezadovoljstvo nad milimi kaznimi za storjene zločine. Predstavnik združenja hrvaških žrtev Zdravko Komšić je dejal, da zahtevajo nov postopek, ki bo pravičen in nepristranski, ter razsodbo, ki bo prinesla mir in zadoščenje svojcem žrtev.

Županja Zdenka Buljan je dejala, da je razsodba haaškega sodišča spodkopala zaupanje prebivalcev mesta v pravico, vseeno pa je zagotovila, da bo Vukovar ostal mesto strpnosti in mirnega sobivanja. Po shodu, ki je potekal pod sloganom "Haag je mrtev", so se udeleženci poklonili spominu na žrtve.

"Krivo je tožilstvo"
Za blage kazni je krivo haaško tožilstvo in Carla Del Ponte, je prepričan hrvaški odvetnik Čedo Prodanović. Glavna napaka tožilstva je, da je Mileta Mrkšića, Veselina Šljivančanina in Miroslava Radića obtožilo za zločine proti človečnosti, ki pa se lahko po statutu haaškega sodišča nanašajo izključno na civilno prebivalstvo, je za Jutarnji list pojasnil Prodanović.

Ker so bile žrtve poboja na farmi Ovčara vojni ujetniki, je sodišče avtomatsko zavrnilo pet od osmih točk obtožnice, preostale tri točke pa nosijo manjše kazni. Sodniki so ugotovili, da so bili med ranjenci, ki jih je JLA na farmo pripeljala iz vukovarske bolnišnice, tudi vojaki, ki so se pomešali med ranjence ali se pretvarjali, da so del bolniškega osebja.

Haaško sodišče je polkovnika Mrkšića obsodilo na 20, majorja Šljivančanina pa na pet let zapora. Kapetan Radić je bil oproščen vseh obtožb.

Tožilstvo je kar šestkrat spreminjalo in dopolnjevalo obtožnico, a jim je ušlo, da se Ovčara ne more obravnavati kot zločin proti človečnosti. "Mislim, da je tožilstvo napravilo ogromno napako. Sodnik ne določi, za kakšno kaznivo dejanje bo sodil. Če se nekomu sodi za zločin proti človečnosti, a se ugotovi, da so bili vojni ujetniki, sodišče ne more obsoditi, če tožilstvo ne spremeni obtožnice," je ugotavljal Prodanović.

Tožilstvo ni pojasnilo, kdo je dajal ukaze
Poleg te napake odvetnik haaškemu tožilstvu očita še to, da mu v leto in pol dolgem sodnem procesu ni uspelo pojasniti verige poveljstva. Tako ni jasno, kdo je sprejel odločitev, da ranjencev iz vukovarske bolnišnice ne odpeljejo v Sremsko Mitrovico, kjer so bili preostali vojni ujetniki, ampak se jih prepusti teritorialcem. Odločitev o tem naj bi sprejeli na sestanku Hadžićeve vlade v Veleprometu, a je haaško sodišče odločilo, da dokazi o tem niso dovolj trdni oziroma jih ni bilo dovolj. Prodanović je prepričan, da bi moralo tožilstvo za zločine v Ovčari in Vukovarju obtožiti poveljstvo JLA-ja ter skupaj soditi tako politikom kot vojaškim poveljnikom, saj bi tako prišlo na dan, kdo je odgovoren za zločine.

Hadžić še vedno na begu
Za zločine v Vukovarju se bosta morala pred haaškim sodiščem zagovarjati tudi nekdanja načelnika srbske tajne službe MUP Jovica Stanišić in Frenki Simatović, sojenje Vojislavu Šrešlju se bo tudi kmalu začelo, Goran Hadžić pa je še vedno na begu.

Radić: Pred sodiščem se nisem izvlekel
Radić je v petek ob vrnitvi v Beograd haaškim beguncem sporočil, da se je, kljub prepričanju, da v Haagu pravice za njih ni, za svojo resnico in pravico bolje boriti pred tem sodiščem. Radić, ki se je pred štirimi leti in pol predal sodišču, je izrazil veselje, da je dokazal svojo nedolžnost. Dodal je, da mu je žal žrtev v Vukovarju, a da ni odgovoren za njihovo smrt: "Ne počutim se, kot da bi se izvlekel pred sodiščem. Od prvega trenutka, ko je bila proti meni vložena obtožnica, sem vedel, da pri tem zločinu nisem sodeloval".

Njegov odvetnik Borivoje Borović je polaskal sodnikom haaškega sodišča na čelu s Kevinom Parkerjem. Sodniki so se po njegovih besedah držali dejstev in ne politike, zato je bil Radić tudi oproščen.

T. V./G. V.