Operacije kolumbijskih varnostnih sil so razredčile vrste upornikov. Foto: EPA
Operacije kolumbijskih varnostnih sil so razredčile vrste upornikov. Foto: EPA
Kolumbijska vojska
Kolumbijska vlada ni privolila v prekinitev ognja med mirovnimi pogovori. Foto: EPA

Pogovori potekajo na neznani lokaciji in so uvod v naslednji krog pogajanj, ki bo 15. novembra potekal na Kubi. Po navedbah obeh strani se bodo na Kubi dotaknili težavnih vprašanj, kot so razvoj podeželja, katerega cilj sta premostitev dohodkovnih razlik med kolumbijskim prebivalstvom in uvedba osnovnih storitev in infrastrukture na ruralnih območjih.

Ena pomembnejših tem bo tudi zemljiška reforma. Kolumbijsko podeželje je namreč razdeljeno na velike parcele v lasti bogatih. Tako je le malo zemlje dostopne malim kmetom. Prav zemljiška reforma je bila v ospredju med kmečkim uporom v Kolumbiji v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je tudi oblikoval FARC.

Med za javnost zaprtimi pogovori naj bi govorili tudi o prihodnji vlogi upornikov v političnem življenju, dokončni ustavitvi sovražnosti in boju proti trgovini z mamili, ki je za upornike glavni vir financiranja.

V preteklosti je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos zavrnil možnost prekinitve spopadov, preden bi dosegli celovit mirovni dogovor, vendar je pričakovati, da je FARC odprl tudi to temo. Vodja delegacije kolumbijske vlade Humberto de la Calle je v Oslu sicer znova izključil možnost prekinitve spopadov do mirovnega dogovora.

Upornikom pešajo moči
Vlada v Bogoti je pred začetkom pogovorov glede morebitnega dogovora z uporniki izrazila zmeren optimizem. "Ne želimo ustvarjati napačnih pričakovanj, menimo pa, da obstajajo strukturni elementi, ki nam dajejo upanje, da bomo prišli do dobrih novic za Kolumbijo," je pred prihodom na pogovore dejal de la Calle.

Uporniška skupina, ki so jo ustanovili leta 1964, je za ZDA in Evropsko unijo teroristična organizacija. FARC velja za največjo uporniško skupino v Latinski Ameriki z okoli 9.200 borci. V zadnjih letih je gibanje doživelo niz hudih udarcev, saj je bilo ujetih ali ubitih več njegovih vodilnih pripadnikov. V primerjavi z 90. leti je tudi število članov upadlo za polovico.

FARC sicer še vedno obvladuje nekatera podeželska območja predvsem na jugu države, kjer se razprostira težko prehoden pragozd, ki pa nudi idealno zatočišče upornikom.

Konflikt med FARC-om in kolumbijskimi oblastmi je najdlje trajajoči konflikt v Latinski Ameriki, ki je v zadnje pol stoletja zahteval 250.000 smrtnih žrtev.