Aktiviste so zaradi varnosti na shodu skozi Zagreb spremljali pripadniki posebnih enot. Foto: EPA
Aktiviste so zaradi varnosti na shodu skozi Zagreb spremljali pripadniki posebnih enot. Foto: EPA

Shoda skozi mestno središče hrvaške prestolnice se je udeležilo več kot tisoč ljudi, med njimi tudi člani združenja skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT), ki so državljane pozvali, da v nedeljo na referendumu glasujejo proti predlogu spremembe ustave. Shod pod imenom "Glasujmo proti" so organizirali združenje Kontra, Rišpekt in Ženska mreža Hrvaške.

"Ustava ni igračka", "Homoseksualnost ni izbira, sovraštvo je" in "Stop fašizmu" so bili le nekateri med napisi na transparentih, ki so jih nosili aktivisti.

Proti tudi Josipović in Milanović
Podporo shodu so izrekli tako vladajoča Hrvaška narodna stranka (HNS) kot tudi predsednik Ivo Josipović in premier Zoran Milanović - oba bosta na referendumu glasovala "proti".

Shod se je končal na Markovem trgu, pred hrvaško vlado in saborom. "Pozivamo vse državljane in državljanke, naj storijo, česar institucije s sedežem na tem trgu niso storile - da stopijo v bran človekovih pravic na Hrvaškem in glasujejo proti," so poudarili aktivisti in dodali, da je pravica do zaščite družinskega življenja ena izmed temeljnih človekovih pravic.

Shodi tudi v drugih mestih
Na Reki se je zbralo okoli 500 ljudi, med katerimi je bila večina "proti" spremembi ustave. V središču Pulja je 400 ljudi podprlo kampanjo z naslovom Državljani glasujejo proti.

V Splitu so vozniki avtomobilov s hupanjem in plakati podprli pobudo V imenu družine ter pozivali h glasovanju za.

Prvi referendum, ki izraža voljo volivcev
Letos spomladi je na Hrvaškem skupina državljanov, ki nasprotujejo istospolnim porokam, ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendumsko pobudo, s katero nameravajo v ustavo vnesti določilo o tem, da je zakon skupnost moškega in ženske.

To bo prvi referendum na Hrvaškem, ki so ga razpisali na podlagi izražene volje volivcev, in tretji od leta 1991. Zadnje raziskave kažejo, da slabih 68 odstotkov državljanov podpira ustavne spremembe o družini, medtem ko jim dobra četrtina nasprotuje.