Na avstrijskem Koroškem bodo postavili 164 dvojezičnih napisov. Foto: Reuters
Na avstrijskem Koroškem bodo postavili 164 dvojezičnih napisov. Foto: Reuters
Samuel Žbogar
Slovenija se bo kot sila zaščitnica slovenske manjšine tudi v prihodnje zavzemala za celovito uresničitev vseh obveznosti Republike Avstrije iz 7. in drugih členov ADP-ja, pomembnih za slovensko manjšino in Slovenijo, je zatrdil slovenski zunanji minister. Foto: EPA
Avstrija sprejela zakon o manjšinah

S potrditvijo zakona se uzakonjajo celovški dogovor o postavitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem in drugi ukrepi za zaščito koroških Slovencev. Zakon prinaša postavitev 164 dvojezičnih napisov na Koroškem, poleg tega pa poimensko navedbo krajev z dvojezičnimi napisi tudi za avstrijsko Gradiščansko.

Z zakonom se ureja raba slovenskega, hrvaškega in madžarskega jezika pred avstrijskimi organi, pri čemer je slovenska manjšina opozorila na nekatere pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva Škocjan in Dobrlo vas. Poleg rabe uradnega jezika ostaja sporno tudi to, da je bil zakon sprejet na ustavni ravni, kar pomeni, da v prihodnosti morebitni popravki ne bodo mogoči.

Parlament je zakon potrdil skoraj soglasno, proti so simbolično glasovali le trije poslanci Zelenih, ki sicer rešitev, ki jo prinaša zakon, spoštujejo, a želijo hkrati v stranki z glasovi proti opozoriti na njegovo omejenost.

"Zakon v duhu Avstrijske državne pogodbe"
Med razpravo je avstrijski kancler Werner Faymann sprejetje zakona označil za pomemben dan za Koroško in Avstrijo, glavni vladni pogajalec in državni sekretar Josef Ostermayer pa je govoril o "čudoviti rešitvi", saj po njegovih besedah v primerjavi s prejšnjimi poskusi prinaša največ dvojezičnih napisov.

Podkancler in zunanji minister Michael Spindelegger meni, da je zakon "z jasno ureditvijo v duhu Avstrijske državne pogodbe" in prinaša tudi nov začetek v odnosih s Slovenijo. "Od današnjega dne naprej bi morali v prihodnosti videti dobre dvostranske odnose," je prepričan Spindelegger.

O tem, da gre za zgodovinski trenutek, ki bo končal desetletja sporov, so bili med razpravo prepričani tudi poslanci socialdemokratov (SPÖ), ljudske stranke (ÖVP), svobodnjakov (FPÖ) in Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ).

"Preseganje nesoglasij iz preteklosti"
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar sprejetje zakona razume kot pomemben korak Avstrije v nadaljnjem izpolnjevanju njenih obveznosti v zvezi z zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Po njegovih besedah je bilo v preteklosti že veliko takšnih poskusov reševanja problematike slovenske manjšine, vendar pa aprilski dogovor in sedanji zakon predstavljata dosežek, saj presegata nesoglasja iz preteklosti, ko so številni poskusi propadli. Žbogar je izrazil priznanje predstavnikom manjšine, ki so po besedah ministra s pogledom v prihodnost in željo po novih odnosih na Koroškem, odnosih, ki bi odsevali nov evropski čas na Koroškem, omogočili sklenitev za njih sicer težkega kompromisa.

Vodja slovenske diplomacije je opozoril, da mora kakršna koli oblika ureditve manjšini omogočati nadaljnji razvoj in uveljavljanje njenih pravic v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (ADP) in drugimi relevantnimi mednarodnopravnimi akti. ADP in njen 7. člen tako ostajata še kako živa in relevantna tudi v prihodnje, je poudaril minister.

"Zakon ne sme predstavljati konca, ampak začetek poti, začetek novega poglavja v odnosih na Koroškem," je dejal minister Žbogar in pojasnil, da bodo morali novi odnosi zagotoviti, da bo reševanje ostalih zahtev in potreb manjšine v prihodnosti lažje in hitrejše.

Mešani odzivi koroških Slovencev
Na zakon so se predstavniki koroških Slovencev različno odzvali. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je poudaril, da je bil danes sprejet zakon glede dvojezične topografije in rabe uradnega jezika, kar zadeva celovit zakon, pa se razprava nadaljuje. Ta naj bi se po Sturmovih napovedih nadaljevala jeseni.

Kar zadeva dvojezično topografijo, je bil po oceni Sturma danes sprejet kompromis, ki je zanj sprejemljiv. "Prišlo je do rešitve, ki omogoča, da se strasti pomirijo, da se bo čustven naboj, ki je bil prisoten pri tem vprašanju, zmanjšal in da se bo zdaj mogoče pogovarjati o ostalih vprašanjih in dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih v bolj konstruktivnemu vzdušju," je še dejal predsednik ZSO-ja.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je znova izpostavil, da danes sprejeti zakon ni v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (ADP), ker med drugim predvsem glede rabe uradnega jezika zmanjšuje območja njegove veljave.

Zakon na drugi strani tudi vsebuje določila, ki jih ni predvideval memorandum, o katerem so se koroških Slovenci dogovorili na pogajanjih z avstrijsko zvezno vlado in predstavniki deželne vlade avstrijske Koroške, so opozorili.

Vseeno pa so v NSKS poudarili, da je danes vseeno dan veselja za tiste kraje, ki bodo dobili dvojezične krajevne napise. Tudi v prihodnosti pa namerava NSKS konstruktivno prispevati k izboljšanju položaja avstrijskih manjšin in nadaljnjemu mirnemu sobivanju na avstrijskem Koroškem. "Cilj je nova, drugačna in v prihodnost usmerjena Koroška, skupna Koroška obeh narodnih skupnosti," je v izjavi zapisal NSKS.

Predsednik SKS-ja Bernard Sadovnik je dejal, da je zakon "prvi korak v novo prihodnost v sožitju" na avstrijskem Koroškem, in izrazil upanje, da bodo na področjih gospodarstva, jezika, izobraževanja in drugih zaživeli novi kakovostni projekti, ki bodo v korist slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Sadovnik od avstrijske države pričakuje, da bo v najkrajšem času urejena vidna dvojezičnost od Šmohorja do Suhe in da bodo čim prej oblikovali forum predstavnikov vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, Enotne liste, vseh deželnozborskih strank in deželne vlade avstrijske Koroške, ki se bo ukvarjal s konkretnimi projekti v prid manjšine.

Predsednik Enotne liste (EL), edine politične stranke koroških Slovencev, Vladimir Smrtnik, je ocenil, da sprejeti zakon pomeni "solidno podlago za nov začetek na področju manjšinske zaščite" na avstrijskem Koroškem. Ob tem je izpostavil, da je manjšinska politika "dinamičen proces" in bi si morali "v interesu plodnega sožitja med obema narodnima skupnostma prizadevati, da bo v prihodnje prišlo do pozitivnega razvoja in ne do zastoja".

Hkrati je predsednik EL izrekel priznanje vsem, ki so se glede tega vprašanja premaknili in tako omogočili politični kompromis, še posebej odvetniku Rudiju Vouku. "Brez njegovega zavzemanja za načela pravne države sploh ne bi prišlo do povišanja števila dvojezičnih krajevnih napisov," je poudaril Smrtnik.

Avstrija sprejela zakon o manjšinah