26. aprila smo Avstrijsko državno pogodbo dokončno pripeljali do cilja. Dogovor ne prinaša ne zmagovalcev ne poražencev in pomeni konsenz z veliko odgovornostjo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš poudarja, da dogovor podpira, saj je prepričan, "da bo ta delna rešitev bistveno prispevala k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in k izboljšanju klime, kar bo omogočilo reševanje drugih problemov in uveljavljanje preostalih obveznosti iz avstrijske državne pogodbe".
Nekoliko nenavadno se mu zdi, da nameravajo na Koroškem dosežen dogovor preveriti še na terenu, ampak ostaja optimist, saj je prepričan, da to ne bo ogrozilo doseženega dogovora. "Verjamemo, da si večina prebivalcev na Koroškem, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo, želi rešitve," pojasnjuje.
"Dober dan za Avstrijo"
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je dejal, da "naprej čuti olajšanje, nato zadovoljstvo". Dogovor je okrepil njegovo prepričanje, da je s potrpežljivostjo in sposobnostjo mogoče rešiti tudi težke težave. V pogovoru za avstrijski radio je torek označil za "dober dan za Avstrijo".
Povedal je, da če želijo na Koroškem izvesti neobvezujoč referendum in da o tem odloči tudi deželna vlada, se bo to zgodilo, obenem pa zatrdil, da tak referendum niti ne pomaga niti ne škodi. Rezultat pogajanj se s tem po njegovem mnenju ne bo spremenil.
Pomembna vloga organizacij koroških Slovencev
Poudarja tudi vlogo vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev, "ki so ob vsej svoji različnosti uspele uskladiti svoja stališča do ključnih problemov in v pogajanjih enotno nastopati", zato so po Žekšovem mnenju tudi same zaslužne za dosežen kompromis.
"Tisto, kar združuje, ločili od tistega, kar ločuje"
Avstrijski kancler Werner Faymann meni, da so z dogovorom o dvojezičnih napisih "tisto, kar združuje, ločili od tistega, kar ločuje".
V torkovem sporočilu za javnost je zapisal, da je bil po desetletja dolgi razpravi in pogajanjih dosežen dogovor, ki je razumen in usklajen z ustavo ter "zgodovinski rezultat pogajanj". Polno podporo naj bi pomagal zagotoviti tudi pri hitri obravnavi dogovora v parlamentu.
MZZ: Ključna je skladnost z ADP-jem
Enotnost krovnih organizacij je v sporočilu za javnost pozdravilo tudi zunanje ministrstvo, ki je poudarilo, da bo enotnost manjšine tudi v prihodnje ključna za uveljavljanje njenih interesov. Kot še piše v sporočilu ministrstva, Slovenija pričakuje, da bo dogovor sprostil odnose na Koroškem in s tem omogočil uspešen razvoj manjšine v prihodnosti. Na MZZ dogovor, ki potrebuje še pravno implementacijo, razumejo kot nadaljnji korak Avstrije k izpolnjevanju njenih mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznosti, v smeri polne izpolnitve obveznosti iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). "Pri tem Slovenija kot naslednica ADP meni, da je kakršna koli oblika ureditve sprejemljiva le, če omogoča in zagotavlja nadaljnji razvoj manjšine ter uveljavljanje njenih pravic v skladu z ADP in drugimi relevantnimi mednarodnopravnimi akti. Kot zaščitnica slovenske manjšine si bo Slovenija v skladu s svojimi pristojnostmi za to še naprej prizadevala," so še zapisali na MZZ.
Referendumom nasprotuje tudi predsednik Enotne liste (EL), slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Vladimir Smrtnik. Po njegovem mnenju bi pomenili zgolj "nepotrebno potrato denarja in vnašanje konfliktov v dvojezične vasi", so sporočili iz EL. Kljub temu Smrtnik podpira torkov dogovor, čeprav je bil kritičen na račun ureditve glede uradnega jezika v Dobrli vasi in Škocjanu. "Upam na nujno potrebno spremembo miselnosti, ki bi omogočila, da bi dvojezičnost postala samoumevna," je menil Smrtnik.
- Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je do zdaj odredilo avstrijsko ustavno sodišče. Poleg tega so vštete vse dozdajšnje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja.
- O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem na zahtevo svobodnjakov (FPÖ) in svobodnjakov na Koroškem (FPK) potekali referendumi. Deželna vlada, v kateri ima FPK večino, mora še določiti tako termin kot območje glasovanja - to bi namreč lahko potekalo v vsakem kraju posebej, po občinah oziroma celotni regiji.
- Občine bodo v prihodnje imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitvene klavzule za dvojezične table pa ne bo, tako kot tudi ne štetja manjšine, kot so ga zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem.
- Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča že do zdaj. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih treh krajev, ki bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce enajstih dvojezično označenih naselij.
- Za slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem naj bi se našla sistemska ureditev, ki naj bi jo postavila v enakopraven položaj z nemškim Musikschulwerkom. Kot piše v sprejetem memorandumu, bodo povabili tudi Slovenijo, "da se udeleži financiranja".
- S sredstvi iz tako imenovanega plebiscitnega daru, ki ga je avstrijska zvezna vlada lani ob 90. obletnici koroškega plebiscita namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce. Poleg tega naj bi avstrijsko ministrstvo za pouk Slovenski gimnaziji v Celovcu namenilo dodatna sredstva. Pri deželni vladi avstrijske Koroške pa nameravajo ustanoviti forum za dialog o manjšinskih vprašanjih.
Stranke zadovoljne z doseženim
Josef Martinz, vodja koroške ljudske stranke (ÖVP), je prepričan, da bodo prebivalci Koroške zdaj končno zadihali. Vodja koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser je zatrdil, da je bil skrajni čas za rešitev tega "v preteklosti večkrat politično zlorabljenega" vprašanja. Stranka je dogovor označila za "zmago razuma".
"Na Koroškem 56 let niso upoštevali avstrijske državne pogodbe (ADP) in ustave," je spomnil predstavnik avstrijskih Zelenih za manjšinska vprašanja Wolfgang Zinggl in dodal: "Zdaj se lahko končno začne sodelovanje vseh Korošcev, ne glede na to, ali je njihov materni jezik slovenščina ali nemščina."
Z dogovorom je zadovoljna tudi stranka koroških svobodnjakov (FPK), ki je pod vodstvom nekdanjega predsednika stranke in koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja večkrat kršila avstrijsko državno pogodbo.
"Kar v zadnjih 56 letih ni uspelo rdečim in črnim deželnim voditeljem, je uspelo ekipi svobodnjakov" na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem, je poudaril vodja stranke Uwe Scheuch.
V Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ), stranki, ki jo je Haider ustanovil po izstopu iz stranke svobodnjakov, bodo dogovor še pozorno preučili, za zdaj pa so do njega zadržani.
26. aprila smo Avstrijsko državno pogodbo dokončno pripeljali do cilja. Dogovor ne prinaša ne zmagovalcev ne poražencev in pomeni konsenz z veliko odgovornostjo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje