Ena od zahtev zalivskih držav je zaprtje televizije Al Džazira s sedežem v Dohi. Foto: Reuters
Ena od zahtev zalivskih držav je zaprtje televizije Al Džazira s sedežem v Dohi. Foto: Reuters
Emmanuel Macron in Mohamed bin Zajed Al Nahjan
Glede katarske krize sta se na srečanju v Parizu pogovarjala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in princ Združenih arabskih emiratov, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan. Foto: EPA
Zalivske države predstavile zahteve do Katarja

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati (ZAE), Egipt in Bahrajn, ki so na začetku junija prekinile diplomatske in prometne povezave s Katarjem, vidijo izpolnitev vseh 13 zahtev kot edini način za konec trenutne politične krize v Perzijskem zalivu.

Štiri države od Katarja zahtevajo, da pretrga stike s terorističnimi organizacijami, kar mora tudi javno oznaniti. Mednje sodijo tako samooklicana Islamska država, Muslimanska bratovščina, Al Kaida, Hezbolah in Fronte Fateh al Šam, Al Kaidina veja v Siriji. Države zahtevajo tudi izročitev vseh obtoženih terorizma, ki so v Katarju.

Med zahtevami je tudi konec katarskega vmešavanja v domačo in tujo politiko štirih omenjenih držav ter prenehanje podeljevanja katarskih državljanstev državljanom omenjenih zalivskih držav. Katar mora državam tudi plačati odškodnino za stroške in škodo, povzročeno v preteklih letih.

Doho so pozvali tudi k zaprtju katarske televizije Al Džazira in vseh njenih podružnic. Ta je v odzivu zapisala, da bi bilo zaprtje napad na svobodo medijev. "Menimo, da vsak poziv k zaprtju Al Džazire predstavlja poskus utišanja svobode izražanja v regiji in omejevanje pravice ljudi do obveščenosti," so zapisali.

Prekinitev stikov z Iranom
Glede na zahteve bi se Katar na politični in ekonomski ravni moral povezati s Svetom zalivskega sodelovanja, poroča Guardian. V sklopu tega bi Katar moral zapreti svoje diplomatske točke v Iranu, iz Katarja izgnati vse pripadnike Iranske revolucionarne garde, poleg tega pa bi bi moral z Iranom poslovati le, kolikor to dovoljujejo ameriške sankcije zoper Iran.

Prekinitev ekonomskih vezi bi bila za Katar še posebej zahtevna, saj si z Iranom solastita kopensko nahajališče zemeljskega plina, ki za Katar predstavlja glavni energetski vir, še poroča Guardian.

Turčija je v četrtek poslala prvo ladjo s hrano in nekaj vojaki, vendar je med zahtevami tudi zaprtje turškega vojaškega oporišča v Katarju, v katerem je okoli 80 turških vojakov, še 25 pa jih je na poti. Turčija in Katar bosta imela sicer skupne vojaške vaje.

Deset dni časa za izpolnitev zahtev
Štiri države so sicer Katarju za izpolnitev vseh zahtev dale deset dni časa, po preteku katerih ponudba za preklic bojkota ob izpolnitvi 13 zahtev ne bo več na voljo, je dejal neimenovani uradnik in dodal, da so države zahteve Katarju izročile prek posrednika Kuvajta. BBC poroča, da zahteve sicer niso bile objavljene uradno. To, da so prišle v javnost, je še dodatno zaostrilo odnose med vpletenimi državami.

Če bo Katar privolil v izpolnitev zahtev, bodo zalivske države nadzorovale izpolnjevanje zahtev. V prvem letu naj bi pričakovali mesečno poročanje, naslednje leto vsake tri mesece, nato pa deset let vsakoletna poročila.

Katar se z državami sicer ne namerava pogajati, dokler štiri države ne bodo preklicale sprejetih ukrepov, je sporočil katarski zunanji minister Mohamed bin Abdulrahman Al Tani.

Zalivske države predstavile zahteve do Katarja